Najlepša hvala predsednica za dano besedo, dobro jutro. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni vsi vabljeni.

Iskrena hvala, da ste se današnjemu vabilu odzvali v tako velikem številu. V Slovenski demokratski stranki se poslanci, kakor verjamem, da tudi seveda tudi poslanci ostalih strank se dnevno srečujemo tako z gospodarstveniki, tako s kmetovalci, kot tudi z državljani in moram reči, kar se tiče same birokracije, tukaj vsi govorijo en skupen jezi, in sicer, kadar omenimo administrativne ovire, vsi rečejo, da jih je preveč, da so postopki za pridobivanje raznih dovoljenj predolgi, da morajo na eni strani državljani roke spoštovati kot tudi gospodarstvo, na drugi strani pa jih državni organi ne spoštujejo. Ko pogledamo lestvico o konkurenčnosti, lestvico ekonomske svobode, lahko vidimo, da Slovenija dosega izjemno slaba mesta. Zakaj? Največ zaradi prevelike regulative, zaradi prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov. Če smo aprila 2017 število zakonov in podzakonskih aktov presegli številko 20 tisoč, smo bili konec februarja že na številki 22 tisoč 882 pravnih aktov. Imamo torej 767 veljavnih zakonov in kar 22 tisoč 115 podzakonskih aktov. Število pravnih aktov se v Sloveniji letno poveča za 500. Prav ste slišali. Kar pomeni, če preračunamo, to pomeni nekje en do dva nova pravna akta na dan, če konkretno izračunamo 1,4 nov pravni akt na dan pridelamo v Republiki Sloveniji. Vsak tak nov pravni akt pa pomeni seveda nove administrativne ovire in žal prevelikokrat tudi nove davčne obremenitve.

Zato smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da skličemo izredno sejo Državnega zbora, zberemo nekaj predlogov, na katere že dlje časa opozarjajo tako gospodarstveniki kot kmetovalci in državljani in podamo s tem tudi neke predloge za debirokratizacijo države. V gradivu, ki ste ga prejeli, so tako zbrani predlogi in pa seveda uvodoma en širši pregled aktualnega stanja in administrativnih bremen, ki bremenijo našo državo.

Tisto, kar se mi zdi ključno je, da se v Sloveniji več kot očitno ne zavedamo, da moramo najprej ustvariti, šele potem lahko denar delimo. Brez ustvarjanja zelo težko bomo govorili o neki solidarnosti, o večji sociali, če ne bomo več ustvarjali, tudi bomo imeli zelo šibke vse podsisteme, od šolstva, zdravstva, sociale in tako naprej. Zavedamo se tudi, da višja produktivnost gospodarstva pomeni višje plače tudi v javnem sektorju. Napačno je, da se povečujejo plače v javnem sektorju, ki se v osnovi črpajo iz gospodarstva iz kar enega, bom rekla, nezdravega temelja, ne iz tega, da bi mi v bistvu dejansko povečali samo produktivnost gospodarstva, zato se seveda v naši stranki zavzemamo za to, da se najprej dvigne produktivnost gospodarstva, da se dvigne dodana vrednost slovenskega gospodarstva. Temu pa bodo potem seveda avtomatsko sledile tudi višje plače, tako za gospodarstvo kot za javni kot zasebni sektor. Javni sektor seveda v državi potrebujemo, tega se vsi zavedamo, ampak ta sektor mora biti v prvi vrsti učinkovit in mora biti racionalen servis državljanom in slovenskemu gospodarstvu. Žal temu seveda v Sloveniji ni zmeraj tako. Imamo preveč administrativnih obremenitev, imamo preveč davčnih obremenitev in kar nekaj smo jih dodatno pridelali v tem mandatu in seveda zelo negospodarno se trošijo stroški javnega sektorja. Tukaj ne mislim samo na, bom rekla, glomazni javni sektor, ki troši veliko sredstev za plače, ampak tudi način, kako se sklepajo razni razpisi, kako se sklepajo razne pogodbe od svetovalnih do raznih pogodb za izvajanje storitev. Tukaj moram reči, da imamo velika preplačevanja in zelo slabo skrbimo za davkoplačevalski denar. Javni sektor, kot že rečeno, imamo v bistvu iz leta v leto večji, storitev za ljudi pa se žal ni popolnoma nič izboljšalo. Država se vse bolj, zlasti pod zadnjo Vlado, postavlja v vlogo, da zgolj od državljanov in gospodarstva pobere čim več denarja, nato pa se seveda po presoji posameznikov ta denar deli zlasti določenim privilegirancem. In s tem kaj se nam dogaja? Dogaja se nam to, da nam srednji sloj v Sloveniji dejansko izginja in ga, če bomo tako nadaljevali, v naslednjih, ne vem, 10, 20 letih ne bomo več imeli. Država se vse bolj pelje v to, da bi bili ne glede na to, koliko kdo ustvari in kako je priden, vsi enaki in na koncu bi seveda bili vsi revni, razen tistih nekaj posameznikov, ki so pa seveda v državi privilegirani. Kaj se dogaja na področju gospodarstva? Številna podjetja zaradi nekonkurenčnosti v Sloveniji bodisi odpuščajo zaposlene ali selijo svoje obrate, pogosto pa kar celotna podjetja, čez mejo. Ne gredo daleč, velikokrat gredo zgolj čez mejo do sosednje Hrvaške. Žal se nam to prepogosto dogaja v zadnjem času. Lahko pa bi bila seveda slika bistveno drugačna. Lahko bi imeli večjo gospodarsko rast, ki je trenutno zelo skromna, nekaj čez 1 odstotek, za leto se ocenjuje, da bi naj bila okoli 2 odstotka. Lahko bi imeli večjo produktivnost in posledično bi seveda lahko imeli višjo blaginjo prebivalstva. Ne znamo izkoriščati potencialov, ki jih imamo oziroma jih, bom rekla, kar tako iz leta v leto izgubljamo. Ko pogledamo kupno moč, ne dosegamo evropskega povprečja, v letu 2023 smo bili na 91 odstotkih evropskega povprečja. Od samostojne države do danes pa smo število zaposlenih v javnem sektorju dvignili iz 120 tisoč na 191 tisoč 475, kar pomeni za več kot 60 odstotkov oziroma za več kot 70 tisoč. Dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju pa bo v naslednjih štirih letih stroške dela javnega sektorja povečal za dodatnih 25 odstotkov. Čeprav ste govorili o neki reformi javnega sektorja, moram tukaj poudariti, da ni bila narejena prav nobena reforma, vse, kar ste naredili, ste zgolj dvignili plače javnim uslužbencem, kar ste seveda s tem prenesli dodatno breme na državljane, na gospodarstvo, ki ga seveda posredno že občutijo in glede na napovedi, ki jih dajete, jih bodo z višjimi davki še bolj občutili tudi v prihodnje. Eden izmed prvih ukrepov, ki ste jih naredili, ste zelo dvignili število ministrstev v aktualni Vladi, in sicer iz 14 na 20. Posledično, čeprav ste zagotavljali drugače, se je seveda povečal državni aparat. Ob vseh teh 20 ministrstvih imamo pa še 41 organov v sestavi ministrstev, imamo 13 vladnih služb, imamo 29 pravnih oseb javnega prava, od tega 8 javnih zavodov, javnih skladov, 18 agencij, 3 izvajalce socialnega zavarovanja. Verjamem, da državljani za številne sploh ne vedo, da obstajajo, kaj šele, da bi vedeli, kaj počno in zakaj jih dejansko imamo. Kljub vsemu pa, kljub temu, bom rekla, glomaznemu državnemu aparatu pa smo še vedno nekonkurenčni. Na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo izvaja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta, smo padli za štiri mesta na 46. mesto. In kje smo najslabše ocenjeni? Prav po vladni in poslovni učinkovitosti. Ko pogledamo, kaj se dogaja z rastjo hitro, hitro rastočih podjetij, lahko prav tako vidimo, da nam število hitro rastočih podjetij v Sloveniji pada. Ko pogledamo povprečno plačo, lahko glede na izračune časnika Dela ugotovimo, da bo v letu 2025 povprečna plača v Sloveniji z davki in prispevki obremenjena kar s 46,2 odstotki, po podatkih OECD-ja pa je bil davčni primež povprečne plače v letu 2023 43,3 odstotke, kar pomeni, s svojimi ukrepi, ki ste jih peljali, boste bistveno bolj obremenili povprečno slovensko plačo, da pa tukaj seveda ne omenjam visoko kvalificiranega kadra, ki pa je že danes pri svoji plači več kot 50 odstotno obremenjen z davki in prispevki. Zelo zgovorna je recimo primerjava, ko pogledamo povprečno plačo v Sloveniji in pa v Hrvaški, in to je tudi zagotovo eden izmed razlogov, zakaj številna podjetja selijo svoje obrate čez mejo. Ko pogledamo povprečno plačo, vsak reče, ja, saj povprečna plača v Sloveniji je pa za več kot 500 evrov bruto višja. Res je, povprečna plača je v Sloveniji za več kot 500 evrov bruto višja kot na Hrvaškem, ampak ko pa pogledamo neto plačo, pa vidimo, da je ta razlika pri povprečni plači zgolj še 170 evrov. No, tu je ta razlika in ta davčni primež, ki jo mi imamo v slovenskih plačah. In tukaj govorim o povprečni plači. Četudi imamo ta trenutek visoko zaposlenost, kar je seveda zelo dobro, smo pa še vedno priča zelo skromni gospodarski rasti, kot sem že prej omenila. In tega zaostanka dejansko z evropskimi državami nikakor ne zmanjšujemo. Zakaj? Zato ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti, zato ker število zaposlenih v Sloveniji nekontrolirano raste v javnem sektorju, zato ker je seveda tudi povprečna plača v javnem sektorju 25 odstotkov višja kot v zasebnem, zato ker se sredstva iz državnega proračuna v večji meri namenjajo za tekoče izdatke, kar pomeni za plače, socialne transfere, pokojnine, plačila obresti in podobno in zato, kar sem že tudi omenila, ker imamo preveč obdavčeno delo. Imamo bistveno večje potenciale za gospodarsko rast in za bolje plačana delovna mesta. Moramo pa slišati na to, kar nas v bistvu že leta opozarja gospodarstvo, kar nas opozarjajo tudi kmetovalci in kaj nas opozarjajo slovenski državljani. Nemčija zaenkrat še vedno ostaja najpomembnejši gospodarski partner Slovenije, ampak zaskrbljujoče je tudi to; oni vsako leto v bistvu naredijo eno analizo, kakšna so v bistvu pričakovanja nemških podjetij, ki investirajo v Sloveniji, ali za to izkazujejo nek potencialni interes. In kaj lahko ugotovimo? Da tudi njihovi obeti glede, da so tudi njihovi obeti glede gospodarske, slovenskega gospodarstva slabi. Največja tveganja pa vidijo v stroških dela in pa v pomanjkanju delovne sile, sicer pa nekako izpostavljajo še davčno politiko, učinkovito davčno upravo, fleksibilno delovno zakonodajo, dolgoročno predvidljivo gospodarsko politiko, boj proti korupciji, transparentno in ciljno usmerjeno javno upravo in pa politično stabilnost. To so izzivi, ki jih vidijo oni v Sloveniji. Predstavniki slovenskega gospodarstva sem že omenila. Jaz verjamem, da jih bodo tiste ukrepe, ki so ključni, sami v nadaljevanju tudi predstavili, nekatere smo pa povzeli tudi v našem gradivu. Niso pa kritični le gospodarstveniki, kritični so tudi kmetje, ki prav tako opozarjajo na vse večjo birokracijo v kmetijstvu, ki ni v korist slovenskemu kmetu in ni v korist slovenske pridelave hrane. Razne evidence in papirologija jih enostavno pač preveč dušijo. Birokracija pa duši tudi državljane, predolgi postopki zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in seveda zlasti prevelika davčna obremenitev. Kot sem že omenila, s sprejemom novih zakonskih ureditev, novih zakonskih podzakonskih aktov, novih ministrstev, novih raznih organizacijskih enot v javnem sektorju z novimi zaposlenimi v javnem sektorju, mi pridobivamo zgolj večjo birokratski aparat, vedno več regulativ in vedno več različnih nesmislov. Zavedati se moramo, da je le gospodarska rast osnova za trajno blaginjo in da če kaj, potrebujemo v državi manj države, kar pomeni manj zakonov, manj podzakonskih aktov, potrebujemo manj omejitev, krajše postopke, nižje davke in s tem seveda tudi več ekonomske svobode.

Mi Državnemu zboru predlagamo v sprejem nekaj priporočil. Ta priporočila se nanašajo na nabor ukrepov, ki smo jih povzeli s strani slovenskega gospodarstva, s strani slovenskih kmetovalcev in pa državljanov. Vlado pozivamo v teh poročilih, da se do teh opredeli, do tistih, ki se bo opredelila pozitivno, da pripravi v 30 dneh tudi časovnico in način realizacije teh ukrepov. In pa seveda, da v roku 30 dneh od sprejetja sklepa, v kolikor bo sprejet, tudi prouči smiselnost in potrebnost ter dodano vrednost trenutnega števila ministrstev, vseh organov v sestavi ministrstev, agencij, sklada in vsega, kar imamo v naši državi. Najlepša hvala za enkrat.