Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča Republike Slovenije za naslednje zasedanje sveta za ekonomske in finančne zadeve. Potekalo bo v torek, 11. marca, v Bruslju.

Ministri bodo na zasedanju nadaljevali razpravo o načinu za spodbujanje konkurenčnosti na EU ravni, tokrat bodo obravnavali zakonodajne predloge za poenostavitve. Gre za tako imenovani omnibus paket, ki ga je Evropska komisija napovedala v Kompasu za konkurenčnost. Predlog zajema nekatere odprave ovir na notranjem trgu EU in poenostavitve postopkov, s katerimi bi zagotovili bistveno zmanjšanje regulatornih in administrativnih bremen za podjetja in za finančne institucije. Slovenija pozdravlja pobude za krepitev konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva EU in meni, da mora EU nadaljevati z aktivnostmi za poenostavitev zakonodaje in znižanje obremenitev, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Ministri bodo predvidoma potrdili tudi splošni pristop glede sprememb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki v zakonodajo EU vključuje nove obveznosti glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka. Cilj direktive je zlasti izvajanje drugega stebra te davčne reforme, ki uvaja globalno minimalno davčno stopnjo za velika podjetja. Gre za izvajanje obstoječih obveznosti iz 44. člena Filar(?) 2 direktive zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU na način, ki je v celoti skladen z razvojem na svetovni ravni, in sicer v zvezi z obveznostmi glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun površnega davka. Ta vsebina je v pravni red Republike Slovenije prenesena v Zakon o minimalnem davku. Ta je začel veljati 1. januarja 2024. Davčne informacije iz tega enotnega obrazca za obračun se bodo avtomatično izmenjevale z davčnimi organi v ustreznih državah članicah, kar bo omogočilo oceno skladnosti in izračun povrhnjega davka kot razliko med dejansko davčno stopnjo in 15 odstotno minimalno davčno stopnjo. Slovenija podpira prizadevanja predsedstva, da bi Ecofin potrdil ta splošni pristop glede sprememb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, vključno glede sprememb obrazca informativnega obračuna povrhnjega davka, ki bi se na podlagi spremembe informativnega obračuna globi, ki ga je razvila OECD na EU raven prenesla s spremembo direktive. Za Slovenijo je pomembno, da se oblikuje rešitev, ki je enotna in skladna z razvojem na mednarodni ravni ter zagotavlja dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnimi bremeni.

Na dnevnem redu bo tudi razprava o aktualnih političnih oziroma geopolitičnih razmerah in glede pomoči Ukrajini. Evropska komisija bo ministrom za finance na rednem delu predstavila stanje na področju izvajanja sankcij, predvsem njihov carinski vidik. Carinski organi namreč igrajo ključno vlogo pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zato si vseskozi tudi prizadevajo za večjo usklajenost in premostitev razlik, za večjo doslednost pri izvajanju sprejetih sankcij. Ministri se bodo seznanili tudi z izidi zasedanja G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki je potekalo februarja ter pripravili izhodišča za zasedanje G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki bo 23. in 24. aprila letos.

Ecofin bo kot redno točko obravnaval še stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost in sprejel spremembe izvedbenih sklepov glede načrtov za okrevanje in odpornost Belgije in Irske. Dan pred zasedanjem Ecofina pa bo potekalo še zasedanje evroskupine, ki bo obravnavalo makroekonomsko stanje evroobmočja in koordinacijo fiskalnih politik ter v razširjenem formatu razvoja aktivnosti kripto sredstev in potrebne korake za Unijo kapitalskih trgov, kot pripravo predvidenega zasedanja evrovrha. Hvala.