Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi.

To ne bo kritizerski nastop, to bo zgolj potrditev in dopolnitev priporočil, ki jih pozdravljamo. Obžalujemo pa seveda, da koalicija ni omogočila, da bi o teh priporočilih glasovali tudi na tej seji Državnega zbora. Premalokrat govorimo o izboljšavi poslovnega okolja, vsi pa se najbrž zavedamo, da dobro, atraktivno poslovno okolje še kako prispeva h gospodarski rasti, k blaginji ljudi, k boljšemu financiranju socialne države, če hočete. In če smo boljši od povprečja EU, in dobro je, da smo boljši, če smo boljši od Evropske unije oziroma od Nemčije in dobro je, da smo boljši, potem bi morali najprej identificirati, na podlagi katerih ukrepov ekonomske politike te Vlade smo boljši. Ko bomo te ukrepe identificirali, jaz jih ne poznam, potem je logično, da jih moramo še intenzivirati, da bomo še boljši. To je najbrž cilj celotne politike, tako koalicije kot tudi opozicije. Ampak do tega trenutka ne vem, če kdo, poslanka in poslanec, tudi iz koalicijskih vrst, zna razložiti ali pa predstaviti vsaj tri točke, ključne točke ekonomske politike te vlade. Ampak morda se motim. Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta lani padla za štiri mesta, na 46. mesto. Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti. Močan padec smo zaznali tudi na področju poslovne učinkovitosti, izgubili smo deset mest in padli na 57. mesto. Med dejavniki privlačnosti Slovenije poročilo izpostavlja predvsem visoko izobrazbeno raven, usposobljeno delovno silo, zanesljivo infrastrukturo, daleč najslabše pa smo ocenjeni, ko gre za stabilno in predvidljivo politiko in učinkovit pravni red, usposobljeno vlado in konkurenčno davčno okolje. Na teh segmentih smo najslabše ocenjeni.

Med glavnimi izzivi za Slovenijo poročilo poudarja, zmožnost vlade, da ekonomske politike prilagodi gospodarskim razmeram in vzpostavi pravo ravnovesje med državnimi ukrepi ter konkurenčnim podjetniškim okoljem, povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev, digitalno preobrazbo, - digitalno preobrazbo -, debirokratizacijo, davčno razbremenitev plač, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, boljše menedžerske in nadzorniške prakse in tudi boljšo infrastrukturo, predvsem ko gre za letalsko povezljivost.

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za start up podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 24 odstotkov realizacije start up standardov Evropskega združenja držav za zagonska podjetja, ESSN, to si lahko pogledamo grafe, spletno stran, fantastični podatki, žal nas je ob študiju teh gradiv kar precej sram. Evropsko povprečje je pri 61 odstotkih. Slovenija torej, milo rečeno, krepko zaostaja, z doseženimi 24 odstotki, govorimo o start up podjetij oziroma ekosistema za start up podjetja, z doseženimi 24 odstotki evropskih startupov, start up standardov, se Slovenija namreč trenutno uvršča na zadnje mesto v Evropski uniji, na zadnje mesto.

Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije in Sklada Vesna v zvezi s tem poudarja, navajam:

"Danes v Sloveniji namenimo 41 evrov na prebivalca v razvoj start up podjetij. Najuspešnejše evropske države kot so Estonija, namenijo tisoč 967 evrov na prebivalca, torej 48-krat več. Da uspemo narediti preboj, potrebujemo dober, kvaliteten in predvsem komercialno učinkovit startup ekosistem, katerega cilj so investicijsko pripravljeni in zreli startupi. Posledično bodo za dobrimi startupi sledili tudi zasebni vlagatelji, poslovni angeli in skladi za spodbujanje rasti, tako imenovani skladi tveganega kapitala. Slovenija mora postati evropski sinonim za visokotehnološka start up podjetja, kjer bo ena od izvoznih vej tehnološke inovacije." Konec navedka.

Estonija torej 48-krat na prebivalca več vlaga v razvoj start up podjetij kot Slovenija in vsi nam zavidajo, pravi nekdo. Kdo že? Podjetja se morajo v Sloveniji pod vlado višjih davkov skoraj vsako leto tik pred novim letom pripravljati na zaostrovanje davčne zakonodaje. To je bilo že v začetku leta 2023, ko je bila razveljavljena davčna reforma naše vlade. Z letom, z letom 2024 so začeli veljati višji davki zaradi posledic poplav, z začetkom leta 2025 pa je začela veljati davčna reforma, ki je ponovno udarila normirance. Vsaki dve leti se vlada spravi na male podjetnike, ki svojo dejavnost opravljajo kot normiranci, čeprav delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev znaša 6,8. odstotka, delež davka pri navadnih espejih, torej nenormirancih, pa je 1,15 odstotka, torej skoraj šestkrat manj. Vlada torej povsem neracionalno vodi stalni kulturni boj proti določeni kategoriji malih podjetnikov. Aktualna vlada, lahko ji tudi rečemo vlada višjih davkov, ja, ta vlada je do letošnjega leta določila naslednje nove višje davke oziroma javne dajatve. Razveljavitev Zakona o dohodnini prejšnje vlade, 420 milijonov evrov več davka v letih od 2023 do 2025. Povprečna plača bi bila v letu 2024 višja za 650 evrov, če bi obveljal naš zakon o dohodnini, dvakratna povprečna plača pa bi bila višja za dobrih 1000 evrov na letni ravni. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, 1 procent za delavce, 1 procent za delodajalce, 1 procent za upokojence, za espe, za espejevce in kmete pa celo 2 procenta, torej skupaj 620 milijonov evrov letno od 1. 7. 2025 naprej. Obvezni zdravstveni prispevek namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja 35 evrov na osebo, skupaj bo ljudem pobral 680 milijonov evrov letno od vključno leta 2024 naprej, neusklajevanje dohodnine v letu 2024, sto 25 milijonov evrov več pobranega davka. Davek na bilančno vsoto bank, 0,2 procenta od bilančne vsote 400 milijonov evrov pobranega davka v naslednjih petih letih. Povišanje davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih 5 letih iz 19 odstotkov na 22 odstotkov do 200 milijonov evrov dodatne davčne obremenitve podjetij letno. Uvedba minimalnega davka, 27 milijonov evrov davka na leto. Povišanje RTV prispevka 9,7 milijonov evrov letno. Skupaj to med letom 2023. In 2028 znaša približno 7,5 milijarde evrov novih dajatev, 7,5 milijarde evrov novih dajatev. To znaša 3 tisoč 750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju, in vsi nam še vedno menda zavidajo. Velik del novih davkov je bil določen za gradnjo novih hiš na poplavnem območju, država pa ni postavila še niti ene nove hiše do današnjega dne. Velika novica je bila, ko je prejšnji teden bila prva hiša porušena. Vlada je nove prispevke določila kljub temu, da je Slovenija že do sedaj bila država, ki je od ljudi pobrala največ prispevkov. Po zbranih prispevkih glede na BDP je Slovenija prva v OECD.

Zaskrbljujoči so kazalniki najvišje mejne davčne stopnje, kjer je Slovenija med državami OECD po podatkih za leto 2023 z 61 odstotki celo na prvem mestu. Delež, ki ga morajo zaposleni pri najvišji obdavčitvi za vsak zaslužen evro preko davkov in prispevkov nameniti državi, je torej v primerjavi z vsemi državami OECD pri nas najvišji. Za ilustracijo, pri najvišji obdavčitvi gre od vsakega na novo zasluženega evra več kot 61 centov v državi za davke in prispevke, to je najvišji delež, kot že rečeno, v OECD. Vpliv take obdavčitve na motivacijo za delo je jasen. Ob tem, ko se nalagajo nove dajatve, pa država postaja vedno bolj potratna. Realizacija državnega proračuna 2022 je znašala 13,7 milijarde evrov. Za leto 2025 pa se načrtuje skoraj 17,1 milijarde evrov odhodkov. Odhodki se bodo torej povečali za skoraj 3,5 milijarde in to zgolj v treh letih, ko je pa prejšnja vlada sprejela davčno reformo, govorimo o Zakonu o dohodnini z 800 milijoni manjšimi davčnimi prihodki v roku štirih let, torej 200 milijonov na leto, pa je takratna opozicija, KUL opozicija, strašila z razpadom javnih financ. Zberemo vedno več davkov ali dobimo tudi vedno boljše storitve? To je ključno vprašanje. Je poslovno okolje zaradi vedno višjih davkov kaj boljše, bolj atraktivno? Odgovor je seveda znan. Kar zadeva ukinitev našega zakona, torej zakona o dohodnini prejšnje koalicije, lahko samo ugotovimo, da KUL opozicija itak ni razumela, da nižje dohodninske obremenitve niso proračunski odhodek, ampak je to denar, ki ostane pri ljudeh, pri tistih, ki dobivajo plačo, pri njih ostane. Cenim, na tem mestu moram, ne glede na to, da sem opozicijski poslanec, pozdraviti izjavo dolgoletnega poslanskega kolega in sedanjega ministra za gospodarstvo, gospoda Matjaža Hana, ki je povedal nekako takole, da bi, če bi danes glasoval o Zakonu o dohodnini, bi glasoval za. Upam, da sem prav prebral to njegovo izjavo v sredstvih javnega obveščanja. In s čim se ukvarja ta vlada? Najprej uvede tako imenovano famozno štempljanje, potem pa ustanovi delovno skupino oziroma komisijo, ki se bo ukvarjala s tem, kako odpraviti štempljanje. Ta teden bo na odboru obravnavan zakon, ki odpravlja zakon o štempljanju oziroma zgolj tiste rešitve, ki so najbolj razjezile ljudi. Žal pa ne gre samo za slabo voljo. Koliko je ta manever prinesel nepotrebnih stroškov in administracije tako za podjetja, kot za državno administracijo najbrž ne ve nihče.

Medtem iz Bruslja v zvezi z vprašanjem birokracije končno, končno prihajajo pozitivni signali. Evropska komisija je sprejela nova predloga, ki bosta zmanjšala birokracijo in poenostavila pravila Evropske unije za državljane in podjetja. V nedavnem Kompasu za konkurenčnost je komisija določila svojo vizijo za uspešnejše in konkurenčnejše gospodarstvo Evropske unije, pri čemer se je oprla na priporočila iz Draghijevega poročila. Komisija je v svojem delovnem programu za letošnje leto napovedala vrsto ukrepov za obravnavanje prekrivajočih se, nepotrebnih ali nesorazmernih pravil, ki ustvarjajo ovire za podjetja Evropske unije. Komisija želi skupaj s temi ukrepi do konca svojega mandata leta 2029 zmanjšati upravno breme za 25 odstotkov. Za mala in srednja podjetja pa celo za 35 odstotkov. Ob tem, ko se celo že skoraj pregovorno birokratska Evropska unija obrača k obsežni poenostavitvi administrativne obremenitve, se v Sloveniji na področju poslovnega okolja pogovarjamo bolj ali manj o tem, kateri novi davek pride prvi na vrsto. In še vedno nam vsi zavidajo.

Naša ključna ugotovitev, gospe in gospodje, je naslednja. V tem našem, seveda že dolgo let trajajočem birokratskem peklu, se v pepel spreminja veliko slovenskih razvojnih idej. Vlada bo morala pojasniti, zakaj nam menda še vedno vsi zavidajo. Nam zavidajo ta požig razvoja v birokratskem peklu?

Ker želimo, da bi se obsežen program debirokratizacije vsaj začel tudi v Sloveniji ugotavljamo, da so priporočila smiselna in jih podpiramo, čeprav je, kot že rečeno, koalicija na odboru preprečila, da bi o priporočilih glasovali tudi na tej seji Državnega zbora. Hvala lepa.