Upam, da bo tudi ta seja na nek način čim manj mučenja. Je pa, mislim, da dobro, da je prišlo do te seje, da se na nek način vendarle pogovorimo kje smo in kam ta država Slovenija želi iti.

Se pravi, zahvaljujem se za sklic današnje seje, da lahko obravnavamo predlog priporočil Vladi Republike Slovenije za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. V petek sem se malo našalil, ampak resno mislil, 60 procentov besedila se seveda strinjam, če bi bil v opoziciji, ampak tako pač je. Prejšnji teden sem bil v Bruslju, gospe in gospodje, kjer sem se srečal z dvema izvršnima podpredsednikoma Evropske komisije, gospo Ribera in z gospodom Séjourném. V bistvu dva, ki sta soodgovorna na nek način za industrij, ter seveda tudi z drugimi evropskimi komisarji, z našimi predstavniki, z našimi poslanci iz vseh političnih grupacij, tudi z našo komisarko Marto Kos. In moram reči, da imam malo mešane občutke, zakaj, ker predvsem, ko sem govoril s komisijo, mislim, da ni še zaznati pravo realnost, kaj se ta moment dogaja v svetu. Rdeča nit, rdeča nit vseh pogovorov je bil seveda veliki, pred kakšnimi izzivi smo, kje stoji Evropa in kje na koncu koncev stoji tudi, stoji tudi naša Slovenija? Kako ob tektonskih gospodarskih, predvsem pa varnostnih premikih v svetu okrepiti naše možnosti, predvsem seveda Evrope na našo varnost, posledično pa tudi na konkurenčnost. Slovenija je država, ki je v samem jedru Evropske unije in ima ogromno priložnost; imamo dostop do 400 50 milijonskega trga. Imamo kar 29 milijonov podjetij, ki delujejo na tako imenovanem našem enotnem trgu v Evropi, pravijo notranji trg. In Slovenija je lahko za Evropo pomemben dejavnik v svetu, a dejstvo je, da se mora Evropska unija absolutno spremeniti, postati mora bolj učinkovita, sprejemati mora za moje pojme absolutno hitrejše odločitve, čeprav vem, da je najprej komisija, pa parlament, pa potem vse države, ampak vseeno te odločitve morajo biti zelo hitrejše, če želimo seveda tekmovati v tem globalnem svetu in biti konkurenčni Ameriki in Kitajski. Mora biti več prostora, več svobode in več možnosti za ustvarjanje, za razvoj tehnologij in za možnosti na nek način tudi evropskih industrij. Preprosto industriji moramo dati nazaj mesto v Evropi, ki si ga na nek način zasluži. Del tega je seveda absolutno zmanjšanje administrativnih bremen, učinkovitejša uprava, bom rekel, od zgoraj navzdol ali pa od spodaj navzgor, kakor želimo. Učinkovitejše morajo biti vse javne storitve, manj pa mora biti predpisov in ti morajo biti boljši. Verjamem, da vsi, ki ste kdajkoli bili v vladi, veste, kako je tudi samo v Sloveniji težko zmanjševati na nek način predpise in zakonodajo. Moram reči, da prvi dan, ko sem prišel na ministrstvo, sem to želel, pa mi zelo slabo uspeva, moram iskreno povedati. Da in če želimo vse to, da bo Evropa vodila v svoji tehnološki inovativnosti, to, kar je že pred desetletjem bila, se pravi, moramo začeti z obsežnejšo deregulacijo. Že ta teden se bo seveda na Svetu Evropske unije za konkurenčnost odvila prva razprava o dveh paketih regulativnih poenostavitev. Kot veste, je bila sprejeta jasna usmeritev, da moramo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu zagotoviti konkurenčnejše pogoje, da bomo prišli hitreje do novih investicij in tudi do nižje cene energije nasploh. na evropski ravni in seveda posledično potem tudi dol po državah članicah. Nujno da sprostimo to inovativnost, ker za boljše izzive seveda potrebujemo tehnološke rešitve. Če bomo samo, če gledamo evropsko avtomobilsko industrijo, so nas Kitajci ta moment za 15 let prehiteli, zato ker pač nismo znali v smislu gospodarstva narediti tiste korake, ki smo jih takrat pred 15 letom delali, ko smo odpirali tovarne na Kitajskem, dobičke vlekli nazaj v Evropo. Nismo pa v Evropi investirali v nove tehnologije in to je na nek način tudi gospodarstvo samo krivo. Veste, jaz sem kot minister veliko med ljudmi, med vsemi, med gospodarstveniki, delavci, kmeti, župani in tako naprej in verjamem v slovensko pridnost delavcev, verjamem v slovensko inovativnost in vem, da smo sposobni zmagovati na velikih tehnoloških spremembah tega časa. Pri tem naj povem, da svoje osebno prepričanje, da se nahajamo v prelomnem trenutku in da nimamo privilegija, da ne bi med sabo sodelovali koalicija, opozicija, vlada in občine, gospodarstvo, sindikati, država, civilne družbe, civilna družba, v bistvu vsi. Razmere, ki jih vidimo v naši soseščini, se dnevno spreminjajo. Danes berem, če hvalimo zdaj, kaj se pri sosedih dogaja, danes berem, kaj se dogaja v Srbiji. Na dnevni bazi Srbijo zapuščajo gospodarstva, tuje multinacionalke, ki zapirajo svoja podjetja. Pa ne vem, če je samo kriva, bom rekel, lokalna oblast, ampak seveda veliko drugo je ta evropska konkurenčnost, in tega se ne izognemo tudi v Sloveniji, ampak tega je bistveno manj kot v drugih državah. Seveda ni nujno, da se moramo pri vsem strinjati, imamo različna prepričanja, po moje drugače tudi vidimo položaj ali pa vzroke za položaj, imamo tudi druge vrednote, ki nas na nek način vodijo; moje sporočilo je, da nobena od naših razlik ni tako velika, da se ne moremo poenotiti pri ključnih zadevah, ki se tičejo naše Slovenije, da jo gospodarsko okrepimo in da imamo in da družbi vrnemo na nek način občutek pravičnosti.

Jaz sicer ta priporočila sem jih prebral, jih razumem, lahko jih jemljem tudi dobronamerno, razumem pa, da je to na nek način naloga opozicije, da gre za politično igro. Ampak razprave(Nadaljevane) nič ne bodo spremenile, tudi če teh priporočil ne sprejmemo, ker nekatera seveda so tudi za moje pojme nelogična, leto pa pol pred volitvami, da bi spreminjali vlado. Ampak mislim pa, da je prav, da izluščimo iz teh razprav kar nekaj, da vidimo, kaj bomo lahko izluščili iz te razprave.

Vlada je pripravila obsežen odziv na konkretna priporočila. Odziv ste poslanke in poslanci prejeli. Področje konkurenčnosti industrijske proizvodnje in predlogov za razbremenitev malih podjetij, davčne politike in potrebnih davčnih sprememb, še posebej kadar govorimo o davčni obremenitvi dela. Nekaj dobrih razprav je bilo, kar se tiče razbremenitev dela. Moramo pa vedeti, vsaj jaz si želim, da bo socialna država ostala takšna kakršna je, zato je pač treba malo več plačati. Pogovarjali smo se tudi oziroma glede črpanja evropskih sredstev. Ta vlada je zdaj poskrbela za črpanje vseh sredstev iz prejšnje perspektive, tu smo naredili 100 procentov, pripravila predloge za izvajanje sedanje perspektive, dva tedna nazaj sprejela ukrepe za pospešitev črpanja. In verjemite mi, da bo v letošnjem letu to črpanje in kohezijska politika zelo vidna in bodo rezultati, na katere bomo lahko zelo zadovoljni. Prav tako smo naredili odzive na drugih področjih, kot so izobraževanje, visoko šolstvo, javna uprava, kmetijstvo, digitalizacija in drugo. Jaz danes ne želim seveda do nezavesti braniti sedanjega položaja, ampak gospe in gospodje, odvisno pa, kako ga beremo in katere ankete gledamo, ampak na mnogih področjih smo v tej Sloveniji zelo dobri. In to nam noben ne more očitati. To kažejo statistike, ne privatnih švicarskih raznih anketarjev, ampak sistemov, ki spremljajo gospodarske rasti že vrsto let.

Slovenija je imela v letu 2023 in 2024 višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja. Res je, Nemčija je naš gospodarski partner, ampak ta moment smo mi boljši od njih po vseh pogledih. Drugo, v zadnjih napovedih Umarja bo naš BDP tudi v letošnjem in prihodnjem letu rastel hitreje kot drugje. Prav tako je produktivnost po ugotovitvah Evropske komisije v slovenskem gospodarstvu v zadnjih letih se povečala hitreje kot v Evropski uniji. Ampak vem pa, da je potrebno še veliko delati, da na teh statistikah ne zaspimo, ker to so samo statistike, seveda realno življenje je čisto nekaj nekaj drugega. In razumem en del gospodarstva, ki je seveda vezan na avtomobilsko industrijo, da ima probleme, ampak za to ni kriva država in bom rekel, pogoji, ki jih ta vlada sprejema. Naredili smo kar pomembno delo, ki nam seveda gospodarstveniki, kadar smo brez kamer, rečejo, da ste dobro naredili. Problem je, da nobeno vlado nobeden ne hvali, samo kritizira. To ste vi doživeli, to bomo mi doživeli, pa ne vem, kdo bo naslednjič doživel. Kar narediš dobrega je pač preslišano. Ampak reševali smo energetsko krizo, široko zasnovano regulacijo cen mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter tudi pomagali smo velikim podjetjem. Mislim, da smo tudi to naredili odlično. Drugo pripravili in sprejeli smo obsežen program spodbud državnega proračuna, evropske kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost. Vključili smo s pripravo ukrepa za razvoj in proizvodnjo strateških surovin, nujnih za zmanjšanje kritičnih odvisnosti od Evropske unije in povrnitev vodilnega položaja v strateško pomembnih tehnologijah in še bi lahko našteval. Nadaljevali smo s trajnostno transformacijo slovenskega turizma in povečanje kakovosti ponudbe. Že zdaj smo čez leto 2011, ki je bilo najbolj uspešno leto v slovenskem turizmu. Številke so zdaj boljše, kot so. Samo te številke se jasno lahko poslabšajo takoj. Dokler ne bo na nek način miru v svetu, dokler se ne bodo končale te vojne, je seveda lahko slovenski turizem in evropski turizem prvi na udaru. Ukrojili smo na nek način privlačnost Slovenije za nove naložbe. Investicija Lek Sandoz v Lendavi, investicija Renault Grupa v proizvodnjo električnih vozil v Revozu Novo mesto, Palfinger v Ormožu in še bi lahko našteval. In to je dobro sodelovanje med vlado, med lokalnimi skupnostmi, med sindikati, med upravami, ki jih vodijo slovenski menedžerji. To so rezultati, ki jih imamo lahko danes za pohvaliti, drugje jih v Evropi takšnih zadev nimajo kot jih imamo na nek način mi. Pripravili smo strateške usmeritve za izboljšanje pogojev za nastanek in rast slovenskih startupov, ki vključujejo zagonskim podjetjem prilagojeno obliko gospodarske družbe. Seveda moramo spodbuditi, in to je ključna težava v Sloveniji, vlaganje tveganega kapitala; preprosto je tega denarja premalo, da lahko na nek način pomaga startupom. Izboljšali pa, izboljšujemo pa podporno okolje za privabljanje visoko tehnoloških talentov.

Glede poplav, kar smo naredili na gospodarstvu. Takoj smo odreagirali, plačali avanse in zdaj mislim, da v roku enega meseca bo še zadnja tranža za vsa podjetja. Tako da tisoč, več kot 1200 podjetij je dobilo, so dobila sredstva iz države na osnovi podatkov, ki so jih sami dali. In mislim, da smo tu naredili ogromno. In kot sem se v petek zahvalil, se bom tudi zdaj zahvalil, če uradnike kdaj na nek način kritiziramo, dvanajst uradnikov v Mariboru in uradnic je oddelalo 1200 vlog. To ni bilo malo dela, ampak poleg vsega drugega dela, ki ga pač delajo.

Zdaj, odpravili smo tudi kronične zamude pri prenosu direktiv. Jaz sem eden tistih poslancev bil kritičen, ker seveda teh direktiv je ogromno, ampak vse vlade do zdaj, vsi ministri so poleg direktiv, ki so seveda pomembne, v zakonodajo na nek način dajale še predloge, ki nimajo, niso imele na nek način veze s temi direktivami ali pa so bile nepotrebne. Jaz sem se tega izognil, zato ker je že ta direktiva čisto dovolj za to, da zopet nekaj reguliramo. Je pa pomembno, da imamo pravila igre v Evropi za gospodarstvo in nasploh vsepovsod enakega. In to, kar je rekla predhodnica pred mano, uspešno smo pripravljali polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije - ESA. Da ne bo, da bo jasno, saj to se ni naredilo samo s to vlado, vse neke zadeve, ki jih vlečemo, ki so bile dobre, smo jih, smo jih nadaljevali. Ampak polnopravno članstvo v Esi slovenskem, slovenskemu gospodarstvu pomagalo, predvsem tem visokotehnološkem, da bo lahko v programih sodelovalo pri na nek način tem razvoju. In če kdaj, zdaj, ko bo potrebno za varnost, bo, bom rekel, vesolje, sateliti odigralo pomembno vlogo in tu lahko Slovenija, bom rekel, naredi en korak naprej.

Za nami niso enostavna leta, gospe in gospodje. Pandemija in energetska kriza, vojna v naši soseščini, očiten konec multilateralne ureditve sveta, grozeče trgovinske vojne. Vse to vpliva na gospodarsko rast in na blaginjo ljudi, zato mora biti skrb vseh nas, da bodo vsi ti primeri, ki sem jih naštel, čim manj vplivali na vsakdanje življenje. In Vlada na nek način konstruktivno in dobro na nek način dela, seveda se pa zavedamo, v stanju v kakršnem smo. Hvala vam lepa.