Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke se dnevno srečujemo z državljani, gospodarstveniki, podjetniki, kmetovalci in vsi govorijo skupen jezik, ko omenimo administrativna bremena. Preveč jih je, postopki so predolgi. Medtem, ko državljani in podjetja morajo roke spoštovati, jih državni organi velikokrat ne spoštujejo.

Na številnih lestvicah konkurenčnosti, lestvicah ekonomske svobode, Slovenija dosega izjemno slaba mesta in to zlasti zaradi prevelike regulative, prevelikega števila predpisov in predolgimi postopki. Če smo aprila leta 2017 s številom zakonov in podzakonskih aktov presegli številko 20 tisoč, smo 6. marca že na 22 tisoč 888 pravnih aktih, imamo 767 veljavnih zakonov in 22 tisoč 112, 121 podzakonskih aktov. Število pravnih aktov se letno tako poveča za cirka 500. V povprečju tako vsak dan dobimo več kot eden, konkretno 1,4 nove pravne akte, vsak nov pravni akt pa pomeni dodatne administrativne ovire in velikokrat tudi davčne obremenitve za državljane. Zaradi izpostavljenega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da skličemo izredno sejo Državnega zbora in zberemo nekaj predlogov za debirokratizacijo države. V našem gradivu ste tako našli pregled aktualnega stanja, nekaj aktualnih podatkov ter nabor administrativnih bremen in predlogov za njihovo odpravo, ki so jih podali državljani, kmetje, podjetniki in gospodarstvo. Dejstvo je, da je potrebno najprej ustvariti, šele potem deliti. Brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale ter drugih javnih podsistemov. Dejstvo je, da višja produktivnost gospodarstva pomeni tudi višje plače, pomeni več solidarnosti in več naložb, zato se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za dvig produktivnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Dejstvo je, da je javni sektor potreben, a le kot učinkovit in racionalen servis državljanom in gospodarstvu. V Sloveniji pa imamo žal preveč administrativnih obremenitev, novih in višjih davčnih obremenitev, v Sloveniji negospodarno povečujemo stroške javnega sektorja v celoti, ki je iz leta v leto večji, storitev za ljudi pa žal nič boljša. V Sloveniji se davkoplačevalski denar troši neracionalno. Od nastanka Slovenije do danes je opazen gospodarski napredek in dvig blaginje ljudi, se pa žal iz leta v leto vse bolj utapljamo vse večji birokraciji in vse preveliki obdavčitvi. Država se vse bolj postavlja v vlogo pobiralca denarja, njen cilj je, da od ljudi pobere čim več denarja, nato pa vladajoči odločajo, komu in zakaj ta sredstva delijo. Tukaj je vse preveč v ospredju ideološki interes posameznikov in ne dobrobit države in slovenskih državljanov. Ljudi se z vse večjim pobiranjem davkov dela odvisne od države, jemlje se jim ekonomska svoboda. Zlasti srednji razred, ki bi moral biti gonilna sila države, tako postaja vse bolj reven in ga s takšnim trendom kmalu več ne bomo imeli. Leve politike si namreč želijo vse enake, vse revne, razen določenih privilegirancev. Zaradi vseh vedno večjih davčnih obremenitev in birokratskih nesmislov smo nekonkurenčni, posledično številna podjetja odpuščajo zaposlene ter svoje obrate ali kar cela podjetja selijo v druge države, kjer je gospodarsko okolje bolj stabilno in predvsem bolj predvidljivo, ne daleč stran, mnoga le čez mejo. Lahko pa bi imeli večjo gospodarsko rast in večjo produktivnost ter posledično višjo blaginjo prebivalstva, a žal ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, in le še bolj izgubljamo. Po kupni moči ne dosegamo evropskega povprečja, v letu 2023 smo dosegli 91 odstotkov. Od samostojne države do danes se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo iz 120 tisoč na 191 tisoč 475, za več kot 70 tisoč. Dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju bo v štirih letih stroške dela povečal za 25 odstotkov. Čeprav so vas bila polna usta, kako ste naredili reformo javnega sektorja, niste naredili nič drugega kot le dvignili plače javnim uslužbencem. S tem ste še večje breme prenesli na davkoplačevalce. Dvigi plač se že tako čutijo pri višjih cenah vrtcev, domovih za ostarele in še bi lahko naštevala. Aktualna Vlada je takoj prav tako povišala število ministrstev iz 14 na 20 ter posledično še povečala državni aparat. Smo država z daleč največ ministrstev na število prebivalcev, z 2,1 milijona prebivalcev imamo 20 ministrstev, medtem ko jih ima recimo Poljska z 38 milijoni zgolj 17. Pa poglejmo eno izmed novih ministrstev. Imamo novo Ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo, ki je solidarno predvsem do 97 zaposlenih na tem ministrstvu. Ob tem jih ima dovoljenje za delo od doma kar 75, v času poletnih dopustov pa si izplačujejo dodatki za povečan obseg dela. Zasedajo najvišja uradniška delovna mesta v javnem sektorju, kar 34 jih je zaposlenih na delovnem mestu sekretar, 28 pa na delovnem mestu podsekretar. Dve tretjini vseh zaposlenih je tako na najvišje plačanih delovnih mestih. Ob tem so sklenili že za 236 tisoč 642 evrov svetovalnih in avtorskih pogodb za strokovno pomoč, svetovanja, izdelave strokovnih študij, za komunikacijsko strategijo in tako naprej, vse, kar so državljani do danes dobili od tega ministrstva, pa je nov davek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo s 1. julijem pričeli plačevati tako zaposleni kot tudi upokojenci, ob tem, da se storitev za ljudi ni popolnoma nič izboljšalo. Ministrstva imajo še 41 organov, v sestavi ministrstev imajo še 13 vladnih služb ter 29 pravnih oseb javnega prava, torej 8 javnih zavodov, 18 agencij, 3 izvajalce socialnega zavarovanja. Verjamem, da državljani za številne sploh ne vedo, da obstajajo, kaj šele, da bi vedeli, zakaj jih imamo in kaj tam sploh delajo. Imamo agencije, ki na več kot očitno koruptiven način podeljujejo državna sredstva preko prilagojenih razpisov, le spomnimo se nedavnega spornega razpisa Spirita za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko šaleški premogovni regiji, po katerem so želeli razdeliti 83 milijonov evrov. Imamo agencijo, ki bi morala skrbeti za pošteno tekmovanje podjetij. Na trgu pa se omogočajo kartelni dogovori za projekte, ko se na razpis prijavi le en ponudnik in teh je v tem trenutnem mandatu velika večina. Temu pa potem seveda sledijo še aneksi in milijoni letijo v nebo. Imamo Zavod za zaposlovanje s svojimi 12 območnimi enotami, kjer manj kot 5000 prostih delovnih mest ponuja kar 858 ljudi. Imamo primere razpisov, ko kadar so zraven javna sredstva, storitev stane enkrat več, kot če bi isto storitev naročili kot fizična oseba. Naj omenim le nedaven razpis za službene telefone v javnem sektorju. Naročilo je bilo narejeno centralno za obdobje 2025 do 2027. Za 290 naročnikov 22514 uporabniških razmerij ter okoli 26000 mobilnih aparatov znesek 23,9 milijonov evrov, kar je štirikrat več, kot je bilo enako obdobje do danes. Cena najdražjega naročniškega paketa s 50 giga podatki bo tako pri Telekomu stala 19,21 evrov na mesec. Medtem ko, če kot fizična oseba sklenete paket za neomejeno količino podatkov, plačate prvih 12 mesecev le 9,99 evra. Torej, eno sklenjeno razmerje je ugodnejše kot 22514 razmerij. Le kdo lahko to razume?

Vse to kaže na dejstvo, da gre v naši državi marsikaj narobe. Kot država smo nekonkurenčni. Na globalni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta smo padli za štiri mesta, na 46. mesto, kjer smo najslabše ocenjeni prav po vladni in poslovni učinkovitosti. V Sloveniji tudi pada število hitro rastočih podjetij. Povprečna plača bo glede na izračune časopisa Delo leta 2025 kar 46,2 odstotka obremenjena s prispevki in dohodnino. Po podatkih OECD pa je bil davčni primež povprečne plače v letu 2023 43,3 odstotke, kar je seveda visoko nad OECD povprečjem, ki je bilo 34,8 Odstotkov. Pri visoko kvalificiranem kadru pa smo zelo hitro krepko čez 50 odstotkov. Zgovorna je tudi primerjava obremenitev povprečne plače v Sloveniji in na Hrvaškem. Če je v Sloveniji povprečna bruto plača za 516 evrov višja, je neto plača na koncu višja le še za 171 evrov. Posledično seveda vse več podjetij seli svoja podjetja ali dele podjetij čez mejo. Četudi imamo visoko zaposlenost, smo priča skromni gospodarski rasti, zaostanka za razvitimi evropskimi državami pa ne zmanjšujemo. Zakaj? Ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti, ker število zaposlenih v javnem sektorju nekontrolirano raste, povprečna plača v javnem sektorju pa je za okoli 25 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju, sredstva iz državnega proračuna se v večji meri namenjajo za tekoče izdatke, imamo preveč obdavčeno delo. Imamo znatno večje potenciale za gospodarsko rast in zlasti za bolje plačana delovna mesta, le slišati je potrebno to, kar nas že leta opozarjajo mednarodne inštitucije, gospodarska združenja in predvsem državljani Republike Slovenije.

Nemčija je še vedno najpomembnejši gospodarski partner Slovenije in eden največjih vlagateljev neposrednih naložb v Slovenijo. Pričakovanja nemških podjetij, ki investirajo v Sloveniji ali za to izkazujejo potencialni interes so davčna politika za spodbujanje rasti, učinkovita davčna uprava, fleksibilna delovna zakonodaja, dolgoročno predvidljiva gospodarska politika, boj proti korupciji, transparentna in ciljno usmerjena javna uprava, politična stabilnost. Skrbi dejstvo, da so tudi njihovi obeti glede slovenskega gospodarstva slabi. Največja tveganja pa vidijo v stroških dela in pomanjkanja delovne sile.

Na drugi strani predstavniki slovenskega gospodarstva redno in jasno izpostavljajo predloge in številne ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje oziroma pogoje za delovanje gospodarstva, vendar pa njihovi predlogi večinoma niso slišani oziroma upoštevani.

Kmetje prav tako opozarjajo na vse večjo birokracijo v kmetijstvu, ki ni v korist kmetov in pridelave hrane, saj jih evidence in papirologija enostavno preveč dušijo.

Tudi državljane duši birokracija, predolgi postopki, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, pa tudi prevelika davčna obremenitev. Kot že rečeno, se s sprejemom novih zakonskih ureditev, novih ministrstev, novih organizacijskih enot in vedno več zaposlenih v javnem sektorju vse prepogosto pojavljajo le novi birokratski nesmisli. Predvsem se je potrebno zavedati, da je lahko samo gospodarska rast osnova trajne blaginje. Potrebujemo manj države, potrebujemo manj zakonov in manj podzakonskih aktov, potrebujemo manj omejitev, potrebujemo krajše postopke, nižje davke in več ekonomske svobode. Zato smo Državnemu zboru dali v sprejem priporočila, da se Vlada opredeli do nabora ukrepov, ki jih je predlagalo gospodarstvo, da se Vlada opredeli do ukrepov predlaganih s strani kmetov in državljanov kot tudi, da Vlada pripravi časovnico za realizacijo ukrepov, do katerih se bo pozitivno opredelila ter da prouči smiselnost trenutnega števila ministrstev, organov v sestavi ministrstev, javnih agencij, zavodov in ostalih oseb javnega prava. Žal so bila vsa naša priporočila na matičnem Odboru za gospodarstvo v petek zavrnjena, zato danes o njih ne bomo glasovali. Najlepša hvala.