Ja, hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem.

Kot že rečeno, se bodo ministri za notranje zadeve 5. marca sestali na Svetu za pravosodje in notranje zadeve. Teme bodo naslednje. V okviru schengenskega sveta je predviden pregled stanja v schengenskem območju in izmenjava mnenj o izvajanju tretje prednostne naloge v okviru schengenskega cikla 2025-2025, ki se nanaša na okrepitev učinkovitosti vračanja. Tu Slovenija podpira redno razpravo ministrov o stanju v schengenskem območju in tudi spremljanje izvajanja prednostnih nalog. Zaveda se, da je vračanje eden izmed temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in tudi, da predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja, ob tem pa poudarjamo tudi seveda pomemben element za dobro delovanje schengenskega območja. Zdaj, za izboljšanje učinkovitosti sistema vračanja je po mnenju, bo po mnenju Republike Slovenije, ključnega pomena prenova pravne podlage na ravni Evropske unije, s čimer bi se nadomestilo direktivo o vračanju iz leta 2008, ki je po našem mnenju zastarela in ne daje več ustreznih rešitev za današnje izzive. Ob tem Slovenija tudi podpira, da se s prenovljeno pravno podlago vpeljejo torej ne samo pravice, temveč tudi obveznosti državljanov tretjih držav, ki so v postopku vračanja. Nadalje je predviden sprejem predloga izvedbenega sklepa sveta o priporočilih za obravnavo skupnih področij za izboljšave, opredeljenih med tematskim schengenskim ocenjevanjem 2024, na področju vračanja. S sprejemom tega izvedbenega sklepa bodo države članice tudi pozvane, da pripravijo akcijski načrt in v njem pojasnijo, kako nameravajo priporočila, ki jih prepoznajo kot relevantna, tudi v nadaljevanju izvesti. Seveda Republika Slovenija tudi ta sklep, sprejem sklepa podpira. Predsedstvo tudi računa na sprejem splošnega pristopa glede uredbe o odstopanju do uredbe sistema vstopa in izstopa. Tu gre za centraliziran sistem Evropske unije, ki je namenjen evidentiranju podatkov o vstopu, izstopu in tudi o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav. Zaradi številnih tehničnih težav je prišlo do več zamikov zagona tega SVI sistema in posledično je bila sprejeta tudi odločitev, da se sistem zažene v vseh državah članicah postopoma v delnem obsegu in nato časovnoma, s časoma doseže svojo polno delovanje. Republika Slovenija se torej tudi tukaj strinja s predlogom uredbe. Cilj te uredbe je v bistvu uvesti oziroma nadomestiti ročno žigosanje potnih listov in avtomatiziran izračun trajanja dovoljenja bivanja ter seveda izboljšati tudi učinkovit nadzor na zunanjih schengenskih mejah. V nadaljevanju je predvidena tudi izmenjava mnenj glede izvajanja interoperabilnosti na podlagi novega kažipota, ki ga bo pripravila agencija eu-LISA. Republika Slovenija se tukaj se tudi strinja s predlaganimi spremembami časovnice za implementacijo sistemov interoperabilnosti; vemo, da je cilj projekta interoperabilnosti informacijskih sistemov Evropske unije na področju svobode, varnosti in pravice, je torej izboljšanje pogojev za učinkovit pretok informacij med državami članicami in povečan nadzor meja, migracij, obravnave vlog za azil ter tudi nudenje večje opore državam članicam v njihovem boju proti kriminalu in terorizmu. Potem v popoldanskem delu zasedanja bo najprej Evropska komisija predstavila akcijski načrt Evropske unije za kabelsko varnost. Evropska komisija bo tu predstavila skupno sporočilo komisije in visokega predstavnika za okrepitev varnosti in odpornost podmorskih kablov. Skupno sporočilo, ki ga je predstavila Ursula von der Leyen, predstavnica Ursula von der Leyen ga je napovedala 9. februarja na baltskem dnevu energetske neodvisnosti. Uvaja vrsto ukrepov za krepitev odpornosti te kritične infrastrukture, ki obravnavajo preprečevanje, odkrivanje in odzivanje in seveda okrevanje in odvračanje. V nadaljevanju bo potem sledila tudi razprava o stanju na področju zunanjih razsežnosti migracij, kjer bo poudarek na Siriji. Republika Slovenija podpira nadaljnjo pozorno spremljanje razmer v Siriji, ki ostajajo sicer nestabilne in občutljive tudi z vidika razseljevanja in migracij. Zdaj države članice zaenkrat ne beležijo spremembe migracijskih trendov zaradi padca Asadovega režima oziroma ne podajo ocene oziroma podajo, takšno podajanje ocene še prezgodaj, so se po političnih spremembam, spremembah v Siriji številne države članice odločile za prekinitev obravnave prošenj podanih s strani Sircev. Tukaj je stališče Slovenije nekoliko drugače, mi se nismo odločili za ustavitev postopka obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito, vloženih s strani državljanov Sirije, saj se še vedno lahko odločajo o tistih primerih prosilcev za mednarodno zaščito, ki uveljavljajo razloge, ki pa niso povezani in so neodvisni od spremenjenih trenutnih političnih razmer v Siriji. Prav tako lahko tudi nemoteno poteka ugotavljanje morebitne odgovornosti drugih držav članic za obravnavo prošnje skladno torej z Dublinsko uredbo. Potem še na kratko, na tokratnem zasedanju bodo ministri še izmenjali mnenje o trenutni geopolitični situaciji in njenih posledicah za Evropsko unijo. Vemo, da v neposredni soseščini Evrope se odvijajo konflikti, ki lahko posredno vplivajo na evropsko varnost in stabilnost. Če bodo, če se bodo te krize in konflikti stopnjevali regionalno, bodo hkrati predstavljali tudi večjo grožnjo za notranjo varnost Evropske unije in izpostavljeni državi v razpravi, kot sem že omenila, bosta Sirija in pa Ukrajina, kjer bo predstavljeno trenutno stanje vojne v tej državi. Na koncu pa bo organizirano še redno poročanje o napredku na področju boja proti trgovini z drogo in organiziranim kriminalom. Pod točko razno pa bo komisija poročala še o izvajanju reform na področju migracij in azila, Portugalska pa bo podala tudi informacije o udeležbi na 42. srečanju arabskih ministrov. Toliko.