Jaz lahko samo potrdim to, kar ste rekli, gospod predsednik. Ko opazujemo bruto domači proizvod ali dodano vrednost na Evropejca pred 20 leti ali sedaj, v primerjavi z Ameriko, pa v primerjavi s Kitajsko, pa v primerjavi z Rusijo, pa v primerjavi z Indijo vidimo, zakaj bo v Evropi začel standard padati. Nemogoče si zamišljati, da če ne poskrbimo za dodano vrednost na prebivalca, na zaposlenega, da bomo lahko vzdrževali sedanji standard. Zato je to sedaj, in jaz čisto verjamem to, kar sta Draghi in /nerazumljivo/ napisala, to je sedaj zadnja priložnost ali obrnemo, veliki sistemi so znali obrniti tok zgodovine, če tega sedaj ne naredimo, časa je pa malo, smo v bistvu posegli v standard ljudi preveč in te pravice nimamo. Tisto, kar se mogoče premalo ljudi, samo to dovolite, da povem, izvolite, premalo ljudi zaveda je, da moč gospodarstva, ki definira tudi standard ljudi, je odvisna od cenovne politike vhodnih surovin. Tukaj širše gledano cenim tudi energijo. Drugič, od stroška dela in od tretjega, kako smo inovativni. Če si zelo inovativen in imaš višjo dodano vrednost, pa lahko recimo tam imaš višje tako delo, kakor tudi surovine. Mi smo v tem trenutku inovativni povprečno, nismo podpovprečno, nismo pa tudi več nadpovprečno, smo povprečno inovativni, ne znamo pa tega prenesti v proizvodnjo. To je ta problem. Drugič. Cenovno gledano, kar se tiče stroškov dela je prav, so stroški dela še vedno visoki tukaj in jaz upam, da bo tako tudi ostalo. Ampak ostane lahko samo tako, če obvladamo cene vhoda. In o tem se pogovarjamo.

Če odgovarjam pa zdaj na konkretna vprašanja. Notranji trg za storitve velja za čisto vse storitve, velja tudi za pravne, notariat in podobno, čeprav to ni glavni izvozni artikel storitev iz Slovenije, saj se zavedamo. Glavni izvozni artikel so ti veliki tovornjaki slovenski, ki vozijo po celi Evropi.

In potem takoj v bistvu naši skorajda obrtniki, to so večinoma obrtniška dela, ne pa samo obrtniška dela, ki se srečajo - s čim? recimo, s tako neumnostjo, kot je, da potrdilo o varnosti pri delu, ki ga dobijo skozi izobraževanje pri slovenskem organu, v sosednji državi več ne velja. Če to ne velja, notranji trg v resnici ne deluje, in to je trenutno stanje. In zato je tudi za nas zelo pomembno, ker mi smo pa kljub vsemu izvozno naravnana ekonomija, čeprav to ni izvoz, ko znotraj notranjega trga ni izvoz, ampak to ni prodaja znotraj Slovenije. Kar se tiče številk bruto domačega proizvoda za raziskave in razvoj, je seveda seštevek, tu govorimo o seštevku javnega in zasebnega denarja. Ampak verjemite mi, da v tem trenutku tudi, če bi bila številka 5, je bila realizirana. Če bi imeli še dosti več inovacij in patentov in če jih ne bi znali pripeljati do industrije, smo čisto enaki reveži kakor tudi drugače v Evropi pa tudi v Sloveniji, ne. Mi moramo inovacijsko vrzel v tem trenutku, ki je inovacijska vrzel, prenos v prakso, da se od tega tudi v Sloveniji služi. To je potrebno urediti. Tudi mene bega tole, da številke, ki jih Evropska komisija tako rada napiše, 5 milijard, 350 milijard, 100 milijard, 100 milijard, pa potem pozabi povedati, da je 100 milijard na deset let, tako da je samo 10 milijard na leto, 10 milijard razdeljeno po evropskih državah, pa potem pridemo do nekih manjših številk, te številke pogosto, ko se seštejejo, ne držijo in za temu je namenjena razprava. Meni je povsem jasno, da ko se pogovarjamo, kaj narediti, da bo evropski industriji na razpolago primerljiva cena energije. In če je odgovor 100 milijard v desetih letih in potem ostalo, kar trenutno piše, v resnici ne da pravega odgovora in temu bo namenjena razprava naslednji teden.

Tako lahko odgovorim. Hvala.