Najlepša hvala.

Jaz bom samo dodal pri tem razpravi gospoda državnega sekretarja, da Evropa ima zdaj seveda več problemov. Zdaj o obrambnem boljše, da ne govorimo, ker mislim, da bo po tem vrhu se začelo spreminjati tudi, se je redefiniral tudi program že, ki je nastal, novega mandata, nove komisije. Prioritete mislim, da se bodo spremenile, ampak zdaj, če govorimo, koliko več za razvoj, koliko več za inovacije; beseda inovacija v Evropi in tudi v Sloveniji je sama besedna zveza je izrabljena, mi jo nepravilno uporabljamo. v čem je problem? Problem je, da izrazoslovje inovacija je končen, ko izdelek, ko neka inventivna rešitev pride do končne, do končnega cilja, ko ta zadeva uspe na komercialnem tržišču. Takrat je to inovacija. Kolikor pa imamo mi neko idejo, ki smo jo spravili na prvi ali pa drugi nivo še ne dokončnega izdelka, pa je to invencija. To je velika razlika in ljudje pri nas je to kar ponarodelo, mi smo vsi inovativni. Ko se neka zadeva na drugi, tretji stopnji in start up, ki je nekaj naredil, najde nek tvegan kapital, ki ga v Evropi ni, kar ugotavlja tudi, Draghi v svojem poročilu, če ga boste prečitali, ima ravno to točko, odpira torej tam, kjer gre za tveganje ali bo neka zadeva uspela na tržišču, vsi iščejo torej tiste, jaz bi temu rekel botre, angele, kot pravijo, poslovne, nekoč tudi to ime uporabljajo, torej izven, izven Evropske unije. In najhujše je, to je približno tako kot z našimi študenti medicine: tu jih šolamo za par 100 tisoč evrov, je vredno njihovo izobraževanje ali pa še več, kot zdravniki pa na koncu delajo v Avstriji, Nemčiji ali pa še ali pa v Združenih državah Amerike ali pa kjerkoli. To je ta problem, da mi več dajemo za inovacije, več tega odide v tujino. Isto je z našim Inštitutom Jožef Stefan, isto je s Kemijskim inštitutom in marsikaj tega znanja na žalost odide iz Slovenije. Torej poslovno okolje, davčne olajšave za tvegan kapital in vse ostalo, kar bi moralo nastajati, to je naš ključen problem tudi pri tistem delu, kjer pa imamo. Evropa je v preteklosti, če pogledamo sto let nazaj, imela ogromno, dejansko besedno zvezo smo uporabili inovacije, ogromno zadev od motorja z notranjim izgorevanjem, začenši vseh treh verzij, Wankla, dizla in Otto motorja, do, lahko bi rekel tudi raketnih sistemov, do številnih zadev, ki jih na danes tržijo v milijardah v Združenih državah Amerike. Še večji problem pa je, ko pogledamo po letu 2008 bruto družbeni produkt Združenih držav Amerike in Evrope. 2008 sta bila nekako poravnana, Evropa je imela isti bdp kot Združene države Amerike. Trenutno ima 16 tisoč 600, 16 tisoč 800 milijard, torej 16 trilijonov BDP dobrih, Amerika pa ima več kot 25 trilijonov bruto družbenega produkta. Najhujša zgodba, ki pa je, pa gre za tista visokotehnološka podjetja, ker mislim, da obrambno moč in visoko tehnološka moč danes je tisto, kar dela neki, dejansko tudi neki novi imperializem, ki se ga grejo trenutno. In ta del pa pogledamo, prva številka je eno podjetje, ki ima, lahko bi rekel, vsaj v delnicah največjo vrednost, je za približno 3,5 trilijona, je Apple, od Appla, Microsofta, vse to je približno na 3 tisoč milijardah, od 2 tisoč 700, 3 tisoč milijardah vrednosti podjetij imamo prvih osem največjih podjetij v Združenih državah Amerike. Evropsko največja multinacionalka v tem trenutku je ocenjena L' Oreal skupina približno 300 milijard, več kot desetkrat manj, čeprav to farmacevti so tam nekje evropski, med 200 do 250 milijard, potem pa pade vse pod 200 milijard. Zdaj si pa predstavljajte, kje smo. Imamo veliki, pol milijonski trg, Američanov je 300 milijonov. In tukaj se bomo morali vprašati kakšno bo to poslovno okolje. Zdaj, kar se tiče teh uredb in direktiv, se strinjam, to je zelo pereč problem. Direktivo, kot veste, ne rabiš v celoti prenašati, njeno bistvo moraš prenesti, njeno bistvo. In ravno zaradi teh nians kasneje je prišlo do teh problemov, ki so danes pri recimo napotenih delavcih že. Recimo gospod Gregorič, kolega je prej vprašal, nekdo, ki izdeluje recimo storitve, izdeluje okna v Sloveniji, pa vstavlja okna, potem nekje na Bavarskem ima že številne ovire in številne probleme, ali je to delovna zakonodaja in vse ostalo, ker se določene direktive niso popolnoma isto prenesle v nemško zakonodajo, kot se recimo v slovensko in imamo potem tukaj tiste nianse. In tu se bo zdaj poenotilo in to jaz moram priznati, podpiram. Na dolgi rok pa jaz mislim, da z umetno inteligenco in pa s samo neko digitalno preobrazbo, ki mora biti osnova izsuševanje tega birokratskega močvirja, ki nas zelo hromi, ne samo v Sloveniji, predvsem pa v celi Evropski uniji. To je posledica, glejte, neke miselnosti še nekoč nekega germanskega pravnega sistema in tudi upravnega sistema na tem delu Evrope delno. In to je posledica, jaz bi rekel, 150 let, niti ni posledica nastanku Evropske unije. In to se da danes lahko, bi rekel, reševati s tehnologijami, ki so trenutno v dvigu in ki bodo v roku pet let preobrazile. In tisto, kar se lahko bojimo, kjer se izgublja delovna mesta, vam lahko kar povem, recimo, pred leti so govorili, da bodo proizvodni delavci najbolj na udaru, kar se tiče digitalizacije v proizvodnih podjetjih. Sredi četrte industrijske revolucije je prišlo do novega začetek umetne inteligence je pokazal, da bo največ delovnih mest se izgubilo v tako imenovanih pol intelektualnih poklicih, tipičnih upravnih postopkih referentov, nekih višjih svetovalcev v času državne uprave, kjer nekdo na podlagi treh nekih pozitivnih mnenj izda neko odločbo, ne vem, neko priglasitev za neka gradbena dela in tako naprej, kjer danes čakate. Vse to je nepotrebno, ker to lahko danes umetna inteligenca relativno enostavni del umetne inteligence rešuje, izdaja v elektronski obliki. In ne potrebujemo teh ljudi. In vsi ti ljudje lahko nekako gredo na trg, se preobrazijo, kot to delajo v Ameriki, menjajo poklic in gredo v pomoč v gospodarstvo, kjer potrebujejo določene kadre. In vse to so problemi, ne samo v Sloveniji, ampak to je skupni evropski problem. Ovire, ki so pa na tej poti, pa mislim, da se rešujejo ravno s tem, kar je danes povedal del tega državni sekretar. To je prva stopnja. Druga stopnja pa je to, kar jaz govorim, kar se bo moralo začeti izvajati.

Tako, če sem koga spodbudil še kakšni razpravi, vidim, da ni več prijavljenih, potem bom zaključil. Besedo pa še dajem seveda državnemu sekretarju. Izvolite, gospod Židan.