Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Bom poskušal biti čim krajši kljub temu, da prihajajo v tem trenutku pripombe na Kmetijsko gozdarsko zbornico, na zakonodajo. Zdaj morda samo za informacijo, no. Kar se tiče Zakona o kmetijstvu, smo trenutno na enih 140 straneh samih pripomb. Seveda jih bo na koncu manj, zato ker bomo spravili v neko bolj berljivo obliko, ampak torej smo v tej fazi zbiranja pripomb, ki kar pridno prihajajo na samo zbornico.

Pa naj začnem uvodoma nekje tam kjer je prav, da poudarim. Zbornica pregleduje s to zakonodajo kot stanovska organizacija in ne politična organizacija, to res želim poudariti in bom na ta način tudi peljal današnjo razpravo glede same zbornice in predlogov zakonodaje. Na zbornici in tudi sam se strinjam, da je prenova zakonodaje potrebna. Zakon o kmetijstvu je bil že neberljiv, to vsi vemo. Potrebujemo zakon o hrani in zato pozdravljamo to namero ministrstva, da se je tega vendarle lotilo in pripravilo ta zakonodajni paket. Obžalujemo, da svet za kmetijstvo, in obžalujemo, da ministrstvo ni sprejelo sklepa sveta, posvetovalnega organa, torej Sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je predlagalo umik zakonodaje, ampak ne glede na to pozdravljamo vendarle odločitev, da se podaljšuje rok javne razprave, da lahko vendarle o tej zakonodaji bolj obširno govorimo. In hkrati se tudi zahvaljujem ekipi ministrstva, ki resnično tvorno sodeluje pri predstavitvah na terenu. Do jutri bomo imeli, mislim, da celo Slovenijo obdelano skupaj z ekipo ministrstva, kar pomeni, da sedaj ta komunikacija teče. Res pa je, da v polpreteklosti pri pripravi teh zakonodajnih paketov nismo prav veliko sodelovali, to lahko poudarim. Sicer smo bili deležni predstavitve izhodišč zakonodaje, ampak mislim, da razen Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer smo resnično govorili o vsebini, smo drugje govorili bolj o kazalu vsebine, torej vedeli smo, v katero, kaj naj bi se spreminjalo v posamezni zakonodaji, ne pa na kakšen način. Prav tako pozdravljam odločitev ministrstva, ki se je odločilo, da po 20. februarju, torej naslednji teden, pričnemo z delovnimi skupinami za vsak zakon posebej, vendarle pa še vedno do teh sestankov pričakujemo to, kar je tudi ministrica obljubila na zadnjem usklajevanju med mano in ministrico, da dobimo vendarle analize in pa predvsem učinke nove zakonodaje, kajti brez učinkov bomo težko presojali ali so posamezni členi primerni, dobri ali ne. Kajti, če pogledamo zakonodajo, vidimo, da je zelo veliko členov v zelo veliki, v številnih členih je navedeno, da se podrobnosti urejajo s podzakonskimi akti in zato, ker jih še ni, in tudi razumemo, zakaj jih še ni, no, saj običajno imamo kar nekaj časa potem za te sprejeme podzakonskih aktov, ampak ker jih še ni, bi potrebovali vsaj nekako predvidene učinke oziroma smer, kam naj bi ti podzakonski akti šli. Ko se, ne vem, če že govorimo o tej kategoriji kmetijskih gospodarstev, načeloma je to lahko celo priložnost, temu a priori ne nasprotujemo, ampak v tem trenutku vemo čisto premalo, da bi lahko zelo konkretno o tem razpravljali.

No, torej, pa gremo vendarle tudi malo na vsebino. Tudi kmetijsko ministrstvo je na kratko predstavilo vsebino, zato bi tudi sam - brez skrbi, ne bom 140 strani pripomb bral, ampak bom se resnično lotil nekaterih ključnih, ključnih zadržkov, ki jih imamo pri tej zakonodaji. In eden od takšnih zadržkov oziroma ena od pripomb je ta, da razumemo, da se Zakon o kmetijstvu, zakon o hrani, zakon o varni hrani in krmi sprejemajo paketno. Seveda, zato ker Zakon o kmetijstvu je v bistvu razpadel na več teh zakonov razpadel, torej tehnično je šel na več različnih zakonov, ampak bi pa pri tem paketnem sprejemanju in pripravi te zakonodaje vendarle pričakovali malo več usklajenosti med vsemi temi tremi zakoni. Če smo že rekli, da gremo paketno, zato ker je Zakon o kmetijstvu se razdelil, zato ker je zdaj resda preglednejši, to moramo biti iskreni, ampak imamo nekaj, nekaj teh zadreg. Ena od teh je, da različni zakoni različno obravnavajo lokalni trg, ne, nekje je to cela Slovenija, pri majhnih količinah je 100 kilometrov.

Verjamem, da bo to še stvar diskusije. Tudi razumemo, ker smo se že zelo veliko o tem pogovarjali tudi z Upravo za varno hrano, da je verjetno pri majhnih količinah, da nam Evropska komisija ne dovoli celotno Slovenijo, pa smo rekli, dajmo pa 300 kilometrov, ne, pa smo tam približno na istem. Skratka, da poskušamo nekaj uskladiti lokalni trg.

Potem, ko govorimo o prehranski varnosti in suverenosti kot cilje kmetijske politike, pri Zakonu o kmetijstvu je ta cilj dobro naveden, ocenjujemo, da je dobro naveden, kajti prehranska suverenost se naslanja na nek način na samooskrbo. Pri zakonu o hrani pa o isti prehranski suverenosti govorimo na način dostopnosti do hrane, kar pomeni, da lahko pride od koderkoli, ne. Vsi vemo, kako je bilo ob covidu in kako je bilo ob začetku vojne v Ukrajini, ko so se samo za nekaj dni zamajale običajne poti žita v Slovenijo iz sosednje Madžarske, torej smo zelo hitro videli, da imamo z dostopnostjo oziroma prehranska suverenost ni enako dostopnost, kajti takrat je bil kar resen problem kako žito pripeljati v Slovenijo, ker so pač Madžari imeli nek svoj, svoj, svoj, takrat so po svoje reševali ta izziv. Sicer so potem to prenehali s to prakso, ampak nima veze, ne. Menimo, da je prav, da prehranska suverenost in varnost, kot je napisana v zakonu, temelji na v Sloveniji pridelani hrani, a ne, ker to, to imamo, torej dajmo to zakonodajo uskladiti.

Zdaj pri Zakonu o kmetijstvu imamo kar velik, veliko zadrego, ker se ukinja Svet za kmetijstvo in podeželje. Sicer se v zakonu je navedeno, da se lahko minister, ministrica, imenuje svoja posvetovalna telesa po svoji presoji, ne, ampak vendarle je Svet za kmetijstvo in podeželje posvetovalno telo, kjer je v zakonu določeno, kdo so predstavniki v tem, torej po posameznih inštitucijah in kakorkoli se potem vodstvo teh inštitucij menja, se potem menjajo tudi sami predstavniki po imenih in priimkih, medtem ko se točno ve, kdo v tem sodeluje. Predlagamo, da vsaj Svet za kmetijstvo in podeželje ohranimo v sedanji obliki, razumemo pa, da lahko minister potem imenuje tudi nekatera druga posvetovalna telesa. Zdaj se vendarle tudi sam dotaknem teh kategorij kmetijskih gospodarstev, ki sem jih danes že omenil. Pa ne bom ponavljal, kar je že državni sekretar uvodoma lepo predstavil, tukaj bi bili lahko verjetno bolj ambiciozni in pogrešamo to ambicioznost v zakonodaji. Če pogledamo nekatere sosednje države, zlasti Avstrijo, vemo da pri majhnih kmetijskih gospodarstvih znajo tam poiskati načine za resno debirokratizacijo, torej vemo, da v sosednji Avstriji lahko pri majhnih kmetijah tudi prva stopnja predelave, celo oddajanje sob do deset sob in tako naprej sodi v primarno dejavnost in je obdavčena po katastrskem dohodku, če prevedem v slovenski, v slovenski pravni red, in zato pravim, da ta kategorija kmetijskih gospodarstev je lahko priložnost, a priori temu ne nasprotujemo, ampak bi bilo zelo fajn, da vemo v katero smer bo potem v nadaljevanju šlo. Nekako se ne moremo strinjati kar z javnostjo KMG-MID. Sicer vemo, da ministrstvo tukaj vedno pojasnjuje, da gre za transparentnost, proti zavajanjem in tako naprej, ampak s KMG-MID lahko, torej vsak državljan pride do tudi nekaterih drugih aplikacij in praktično razgalimo kmetijo, če smo zelo iskreni, z dostopom do teh uradnih evidenc in do KMG-MID in tako naprej.

Verjetno v tej dobi računalništva lahko nekdo na trgu tudi izkoristi informacije, ki jih s tem pridobiva. Torej, če vemo, koliko imamo v nekem letu pšenice, lahko vplivamo na ceno in tako naprej, in bojim se, da na škodo slovenskega kmeta ne. Zdaj, tukaj bom vendarle dodal še, na nek način ministrstvo zagovarja javnost KMG-MID, a hkrati kmetje sami ne morejo pogledati za lastna izobraževanja, ki jih morajo izvajati zaradi KOPOP, in tako naprej, brez certifikata, Torej, preko e-kmetije lahko vstopajo, za kar pa rabi že certifikat e podpis in tako naprej. Torej, smo malo tukaj verjetno malo nekonsistentni. Ravno tako imamo zadrego, kjer predlagamo, da za spremljanje površin na terenu v primeru agencije, vendarle to opravljamo na način, da so lastniki obveščeni o tem pregledu sedaj ali pa, če se kmet pri oddaji subvencijske vloge odloči, da lahko je ta terenski ogled narejen brez njegovega obveščanja, s tem nimamo težav, sedaj kar z a priori, brez obveščanja in prisotnosti lastnika pa nekako malo nasprotujemo. Pogrešamo med deležniki KIS tudi zadruge in druge pravne osebe povezane s kmetijstvom. Ponovno predlagamo, da se zdaj, ko je prišla tudi ta pametna odločitev, da javna služba kmetijskega svetovanja ostane znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice pa predlagamo, da vendarle ohranimo ta del člena, 124., da se tudi v bodoče izpolnjevanje in elektronska vložitev zbirne vloge opravi brezplačno, ker ne vidim razloga, zakaj bi bila lahko brezplačna vložitev subvencijske vloge samo v primeru, da se javna služba pripelje na ministrstvo, saj gre za praktično samo zagotoviti je treba finančna sredstva ali je to pri ministrstvu ali je to pri javni službi, preko KGZS, ni več tukaj nimamo nekih zadreg.

Potem, če grem na Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tukaj podpiramo ambicioznost pri trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, vendarle se spomnimo tudi svojega preteklega življenja, vedno so kmečke organizacije, nevladne organizacije pričakovale večjo ambicioznost pri zaščiti kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zato to pozdravljamo. Predlagamo pa, da se državna in zasebna zemljišča vključuje v trajno varovana kmetijska zemljišča istočasno, ker sicer tvegamo, da bomo najprej zaščitili državna zemljišča, ko bodo pa občine pripravljale projekte za, ne vem, kolesarske steze ali kaj podobnega, ne bo šlo pa vedno samo po privatnih zemljiščih, zato ker so državna že zaščitena kot trajno varovana kmetijska zemljišča. Zato predlagamo tukaj pohitritev, absolutno to podpiramo kot enostopenjski korak.

Zdaj, pri agrofotovoltaiki in pri fotovoltaiki imamo malo zadreg, ker v tem zakonu ocenjujemo, da se odpirajo možnosti za, kako temu rečemo, energetske barone, tiste ki imajo sredstva, da bodo lahko investirali na kmetijska zemljišča za agrofotovoltaiko oziroma fotovoltaike. Kmetje tega ne bodo počeli, ne, zato ker, pač to vemo, nimajo denarja, nimajo sredstev, da bi lahko to počeli na ta način, da bi investirali v neke večje površine, zato smo tukaj do tega dela kar zadržani. Hkrati pa ta isti zakon v 6. členu celo omejuje rabo energije iz fotonapetostnih naprav na strehah kmetijskih objektov izključno na rabo električne energije v tem objektu, a ne, mi pa vemo, da imamo na kmetijah remize, torej skladišča za stroje in tako naprej, kjer praktično ni nobene porabe energije, je pa zelo veliko streh. In ne vem, zakaj bi morali dopustiti, da investiramo na agrofotovoltaiko in da tam nekdo služi na objektu, pa lahko kmet ne uporablja energijo izključno za ta isti objekt, niti ne za svojo celo kmetijo. Torej menimo, da tu je ta, da je v tem delu ta zakon kar nerodno pripravljen in preveč omejujemo kmeta in odpiramo zadevo za ostale investitorje. Prav tako imamo malo težavo s temi bonitetnimi točkami, ne; 20 bonitete za a fotovoltaiko, 35 za agrofotovoltaiko, za vetrne elektrarne celo 40, torej možnost postavitve na kmetijskih zemljiščih do bonitete 40. Tako, da menimo, da je tukaj, se odpira neka vrata za neke investitorje, kmeta pa na drugi strani želimo povsem omejiti pri prodaji električne energije.

Pa če grem naprej, Zakon o gozdovih. Tukaj pogrešamo oziroma na nek način, ja, menimo, da ni prava odločitev, da se iz zakona umika protipožarna varnost gozdov na Krasu, ki je zdaj v zakonu že nekako zakon..., je zakonska norma. Po novem zakonu se to umika. Že omenjene odškodnine za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom se naj bi izplačevale s pavšalno, s pavšalom. Ne strinjamo, lahko ostanemo pri pavšalu, vendarle pa se ne strinjamo s tem, da pa če kmet zahteva višjo odškodnino, da mora sam plačati cenitev in tako naprej. Zato predlagamo, da se vendarle v primeru nestrinjanja z nekim pavšalom cenitev naredi na stroške Republike Slovenije. Največjo zadrego imamo pri Zakonu o gozdovih, ukinitev svetov območnih enot Zavoda za gozdove in pa tudi zmanjšanje sveta Zavoda za gozdove, torej centralnega zavoda za gozdove. Sicer se strinjamo, da je obstoječi svet preširok, preglomazen, vendarle pa nas skrbi sestava. Če je imel zdaj zavod, mislim, da je bilo do zdaj 27 članov v Zavodu za gozdove, pa me bodo kolegi popravili, če sem se za kakšnega zmotil, od tega, mislim, da jih je bilo šest s strani ustanovitelja. Tako je. Skratka so, je imel ustanovitelj šest v 27-članskem svetu. No, po novem imamo devetčlanski svet, od tega ustanovitelj pet, torej bistveno večino. In menimo, da Zavod za gozdove, bi že bilo prav, da imajo v njem večino tisti, o katerih govorimo. Po zdajšnji, po predlogu zakona naj bi imeli predstavniki lastnikov gozdov zgolj enega člana v zavodu, v svetu Zavoda za gozdove. Zakaj nasprotujemo ukinitvi svetov območnih enot? Zato, ker po predlogu zakona se pripravlja rešitev tako imenovanih posvetovalnih teles. Posvetovalno telo nima nikoli enakega značaja kot svet. Videli smo tudi, Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo, tam se je pač sprejel sklep kot se je, ministrstvo ga je sprejelo oziroma ga ni sprejelo oziroma en sklep je, drugega ni, medtem ko svet območnih enot ima pa vendarle značaj potrjevanja dokumentov, torej je njegova vloga bistveno drugačna. Zato predlagamo, da tukaj naredimo še resen razmislek, kako vendarle lastnike gozdov vključiti v aktivno vlogo tudi v tem delu, torej ne šele v javni razpravi ampak v fazi priprave teh, teh dokumentov.

Zdaj, če gremo naprej na Zakon o hrani. Zakon ... Pa bom se dotaknil še Zakona o varni hrani in krmi. Ta dva zakona, predvsem Zakon o varni hrani in krmi v večjem delu, v enem delu tudi Zakon o hrani, temelji na številnih evropskih uredbah in pravilnikih, kar sicer nimamo nobenih zadreg. Razumemo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, Službe Vlade za zakonodajo, pardon, ki pravi, da ne smemo v Sloveniji nacionalno zakonodajo prepisovati uredbe evropske, to vse razumemo, ampak bi bilo verjetno zelo dobro, da če bodo ti zakoni sprejeti, in tukaj že zdaj dajemo ta poziv, da se pripravi nek, nek, nek čistopis potem ali pa neka navodila, kako se potem res, resnično ta zakon lahko izvaja. Kajti danes, če hočeš razumeti Zakon o varni hrani in krmi, moraš imeti bolj kot ne pogosto odprte štiri različne dokumente zato, da sploh razumeš kaj hočemo pri posameznem členu narediti. Si ne predstavljam, da bi čisto vsi nosilci dejavnosti bili pravno dovolj podkovani, da bi razumeli, kaj vse moraš narediti za to, da lahko pravilno deluješ.

Torej, ta del je kar zapleten s tega zornega kota. Kot sem že dejal, v Zakonu o hrani res pozdravljamo določitev celotne Slovenije kot lokalni trg, predlagamo dopolnitev EU sheme še za gorski, ki nekatere države okoli nas ga imajo, zdaj ne vem, morda že je ali ni, ampak to se bomo še o tem pogovarjali. Podpiramo tudi namero o zmanjšanju odpadne hrane pri prodaji, vendar ne vemo, če je pravi način, kot je zdaj v zakonu napisan, torej, da bodo vse trgovske verige z nad 400 kvadratov morale donirati hrano ali pa morale podpisati nek, neko pogodbo o doniranju hrane, kajti to donacijo bo na koncu plačal dobavitelj, kajne, ali je to kmetje, to živilsko podjetje, torej, kajne. Menim, da bi lahko šli po drugačni poti, če se spomnimo pred leti, ko se je v Zakonu o kmetijstvu, ko so se navajale nedovoljena ravnanja, nepoštene prakse, smo to rešili pri kruhu. Pri kruhu se je z zakonom bistveno zmanjšal odpadek tega kruha v trgovskih verigah, ko je bilo vračilo prepovedano po tem zakonu.

Morda še beseda o varuhu. Tudi tukaj ne glede na moje preteklo življenje ali pa delo, no, lahko rečem, da menim, da ni prav, da varuha, tako kot smo zapisali v zakon, verjetno bomo lahko dobili varuha samo penzionista, torej nekdo, ki bi se ob službi, ker je to zgolj funkcija, še tri dni ukvarjal z verigo preskrbe s hrano, verjetno tehnično ne gre, če smo zelo iskreni. Zdaj, ali pustimo, kot je do sedaj, ali pa gremo v profesionalizacijo varuha, kajne, ker to neka vmesna verzija, če smo zelo iskreni, bomo bistveno zmanjšali nabor kvalitetnih varuhov za ta namen.

Zdaj, pri Zakonu o varni hrani in krmi sem že nekaj tega omenil, bom zelo, zelo, zelo kratek. Predlagamo bolj jasno podlago za uvedbo masnih bilanc in pa imamo velik zadržek pri dikciji v zakonu, v predlogu zakona, ki omejuje domače koline, torej, če hočeš imeti doma koline s pujsi, moraš imeti tega pujsa tri mesece v reji ali perutnino en mesec v reji, ker menim, da marsikdo pač ima koline za svojo domačo potrebo, za domačo skrinjo. Marsikdo gre pujsa kupiti, ga pripelje domov, naredi koline in je stvar končana. Ne vem, zakaj bi morali imeti to dikcijo, kajti koline nikjer niso navedene kot izključno za kmetije, ampak so dovoljena raba kolin tudi širše in tukaj predlagamo razmislek tudi v tem delu.

Pri Zakonu o zdravju živali, bom najkrajši. To je zelo tehnični zakon, ga ni kaj veliko sploh za komentirati. Morda samo v tem delu, no, da predlagamo, da je vendarle lastnik živali bolj, bolj, definirano, da je v zakonu bolj jasna definicija sodelovanja lastnikov živali pri veterinarskih pregledih in pri veterinarskem nadzoru. Z direktorico uprave sva se o tem že pogovarjala. Morda je pravilno napisano, samo še čisto ne razumemo, zato tega zaenkrat ne problematiziramo. Ker smo pa rekli, da Zakona o zaščiti živali ne obravnavamo, bi jaz s tem zaključil.

Morda samo še eno misel čisto za konec. Resnično pogrešam, no, to aktivno vlogo ministrstva v fazi priprave zakonodaje. Tudi videli smo odgovore, ki jih je ministrstvo dalo gospodu, slišali smo odgovore, ki jih je ministrstvo dalo gospodu Liscu, da zaradi konflikta interesov in tako naprej, naj ne bi deležniki sodelovali v pripravi zakonodaje. Sam lahko rečem, da po izkušnjah ponovno preteklega življenja lahko zatrdim, da smo vsaj za Zakon o zaščiti živali šli in skupaj z Odborom za kmetijstvo celo pogledati v zavetišče, da smo šli, da smo delali zakon skupaj z veterinarsko stroko, s predstavniki kmetov, in to še daleč pred javno razpravo in šli smo do vseh poslanskih skupin, koalicije in opozicije, vseh, kajne. Pa, če smo zelo iskreni, to se je na koncu tudi rezultiralo v glasovanju, kajne, v manjšinski Janševi vladi smo imeli takrat 78 glasov za ta zakon, kajne, en glas je bil proti, en, ki se je zmotil, tudi to vemo kdo, ampak pustimo, kajne, kar pomeni, da je bilo veliko dela pripravljenega, opravljenega še pred javno razgrnitvijo, pred e-demokracijo, kajti vemo tudi, da ko enkrat zakon na eDemokraciji, se težko kaj velikega spreminja. Jaz sem zelo vesel, da je zdaj že popravljen Zakon o kmetijstvu, kjer se javna služba vrača nazaj na Kmetijsko gozdarsko zbornico. Moram reči, da sem vesel, da se zdaj končno ne pogovarjamo pri zakonodaji o politiki, ampak se pogovarjamo o členih in o vsebini, in ta sprememba, ta odločitev ministrstva je zagotovo vrnila razpravo na vsebino.

Hvala lepa.