Ja, hvala za besedo. Spoštovana predsednica, poslanci in vsi navzoči!

Na začetku seveda moram opravičiti ministrico, ker iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati na tej seji, kar ste tudi že bili obveščeni.

Vse od začetka javne obravnave paketov zakonov v javnosti poslušamo različne razloge, zakaj smo se popravka zakonodaje lotili, in da ne omogočamo zadostnega dialoga. Naj že takoj v bistvu na začetku povem tri glavne razloge za spremembo zakonodaje.

Prvi razlog je, da moramo del naše zakonodaje prilagoditi evropskim regulativam, trendom, ki narekujejo smer razvoja in tudi podporo na teh področjih.

Drugi razlog, da je zakonodaja zaradi nenehnih sprememb in dopolnitev postala nepregledna, razdrobljena in težko razumljiva. Vse to je dejansko povzročilo pravni nered in zmedo pri izvajanju predpisov. S popravki zakonodaje dejansko delamo čistopis zakonodaje oziroma generalno čiščenje pravnega nereda. In vsi ti popravki obsegajo največji delež sprememb zakonodaje.

In seveda tretji razlog, ki obsega le okrog 20 odstotkov sprememb in dopolnitev zakonodaje, pa so nove določbe, ki gredo v smeri sistemskega prilagajanja našega sektorja na izzive, ki jih pred nas postavlja 21. stoletje. Gre za prilagoditev na podnebne spremembe, nove tehnologije, odnos do živali, varstvo potrošnikov, demografske trende in še bi lahko našteval.

Glede dialoga pa naslednje: priprava zakonov je potekala pregledno, strokovno in vključujoče, kljub očitkom o tajnosti priprave zakonodaje. Če samo omenim, kot je predhodnik sicer povedal, da nismo sodelovali s Kmetijsko gozdarsko zbornico, kar seveda ni res, tudi v njihovem delovnem področju, da preberem, da je strokovna mnenja v postopku spreminjanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Ja, seveda, saj zakoni so zdaj v javni obravnavi in zdaj pričakujemo njihove predloge, saj to je tudi bilo zmenjeno. In v zadnjih letih smo v bistvu z izzivi v kmetijstvu vodili številne razprave z nevladnimi organizacijami, strokovnjaki, institucijami in drugimi deležniki. Pogovarjali smo se tudi o ključnih temah, pregledali različne študije in analize ter upoštevali spremembe predpisov Evropske unije. Na podlagi teh ugotovitev so naši strokovni sodelavci na ministrstvu oblikovali osnutke rešitev ter jih dali v javno obravnavo; ta je sedaj odprta za vse in omogoča izmenjavo mnenj ter iskanje seveda najboljših rešitev. Ministrstvo se je javni, je k javni obravnavi pristopilo izjemno aktivno, saj želimo zagotoviti vključujočo, pregledno in strokovno razpravo, kar smo se dogovorili tudi s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Javna razprava traja od 45 do 75 dni, kar presega zakonsko določen minimum. Za vsak zakon je ustanovljena delovna skupina, v kateri sodelujejo različni deležniki, vključno s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in v nekaterih primerih tudi Obrtno-podjetniško zbornico in združenje občin. Strokovni sodelavci ministrstva, ki pripravljajo zakonske spremembe, sodelujejo pri terenskih razpravah, ki jih organizira Kmetijsko gozdarska zbornica in se že odvijajo. Vse to počnemo z enim samim ciljem: izboljšati pogoje za kmeta, kmetijska podjetja, živali in naravo ter hkrati zagotoviti korist za potrošnike.

In če začnemo pri potrošniku, v bistvu z Zakonom o hrani bomo potrošniku omogočili večji dostop do kakovostne lokalne hrane. Uvaja se certifikat Manj odpadne hrane, spodbujamo donacijo hrane in s tem manj zavržene hrane. Trgovine s površino nad 400 kvadratnih metrov bodo zavezane k doniranju hrane, količine in kakovost donirane hrane pa bodo nadzorovane. Uvajamo tudi prostovoljno shemo kakovosti živil iz živali prijazne reje, ki spodbuja humane in trajnostne prakse pri reji živali. Povečujemo pristojnost varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, dajemo podlago za sprejem strategije na področju hrane za zagotavljanje večje prehranske varnosti, uvajamo dodatne sankcije v primeru zavajanja potrošnikov, saj bo proizvajalcem, vključenim v sheme kakovosti, odvzet certifikat in slednjega ne bodo mogli pridobiti takoj, ampak šele čez leto dni. Potrošnik bo dobil več informacij o sledljivosti pridelkov, z javnostjo podatka KMGMIDA bo namreč potrošnik točno vedel, iz katere kmetije prihaja pridelek, ki ga je kupil. Z Zakonom o varni hrani in krmi bomo natančno opredelili goljufive prakse ter uvedli ostrejše kazni. Tako bomo na primer na primer okrepili nadzor v obcestni prodaji sadja in zelenjave in zajezili zavajanje potrošnikov na področju prehranskih dopolnil.

In kaj bo v bistvu zakon, zakonski paket prinesel kmetu? Kmetijska gospodarstva bodo razvrščena v štiri kategorije kmetijskih gospodarstev glede na njihovo ekonomsko velikost, in sicer na samooskrbne, majhne razvojne in tržne. Kategorizacija bo omogočala oblikovanje ukrepov kmetijske politike, ki bodo bolj prilagojeni specifičnim potrebam kmetij. Tako bodo na primer majhne kmetije lažje prišle do ciljno, ciljnih podpor za njihovo delovanje, razvojne in tržne pa bodo deležne podpore, pomembne za njihovo večjo konkurenčnost. Samooskrbne kmetije so prepoznane kot pomembne z vidika ohranjanja vitalnega podeželja, poseljenosti, kulturne krajine in dodane vrednosti podeželskih območij. Gre za dohodkovne podpore, naložbene podpore in tudi podpore za izvajanje ekosistemskih storitev. Kmetijska zemljišča so osnovni gradnik pri pridelavi hrane, Slovenija pa jih sicer na žalost letno izgubi več kot tisoč hektarjev. Z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih se bo v prvi fazi trajno zaščitilo 30 tisoč hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, v prihodnje pa, seveda v sodelovanju z občinami, približno še 350 tisoč hektarjev. Za spremembe in, za spremembo njihove namembnosti je predviden tudi dvig odškodnin. Nenazadnje bo za kmeta manj birokratskih ovir, ker Zakon o kmetijskih zemljiščih bo poenostavil postopke za izgradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov. Novela Zakona o gozdovih ureja izplačilo pavšalnih odškodnin zaradi nezmožnosti gospodarjenja zaradi razglasitve gozdov za gozdove s posebnim namenom in s tem zmanjšujemo administrativna bremena.

Zakon o kmetijstvu bo z opredelitvijo digitalnih rešitev zmanjšal administrativno obremenitev kmetijskih gospodarstev in organov. Celovito se ureja področje evidence podatkov, kar bo omogočilo sistemski pristop pri vodenju, upravljanju in vzdrževanju baz podatkov. Osnovno načelo pri tem je, da se podatek pridobi samo enkrat in se lahko potem uporabi za različne evidence, ki bodo med seboj povezane. S tem se bo bistveno omejilo administrativno breme za kmeta.

Z Zakonom o zdravju živali želimo preprečiti širjenje bolezni živali, ki povzročajo gospodarsko škodo, postopek preprečevanja in izkoreninjenja prenosljivih bolezni so namreč poenostavljeni. Novela Zakona o gozdovih uvaja tudi boljši nadzor v gozdovih, ki ga trenutno izvaja le 15 gozdarskih inšpektorjev, z novelo zakona pa bodo kršitve ugotavljali tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Te so povezane z vožnjo motornih vozil v naravnem okolju, vožnjo v gozdu s kolesi, čezmerno uporabo gozdnih prometnic, prepoved nabiranja plodov in rastlin ter nelegalno odlaganje odpadkov. Z zakonodajnimi spremembami bomo tako dodatno motivirali tudi mlade, da se odločijo za poklic kmeta; olajšali bomo kmetovanje hribovskim kmetijam, spodbudili razvoj ekološkega kmetijstva in uvedli nove sheme kakovosti. Zakonodajni paket pa je pomemben tudi za kmetijska in živilska podjetja. Zakonodaja je posodobljena in pregledna ter daje večji pomen agroživilski verigi. Spremembe spodbujajo povezovanje pridelovalcev in predelovalcev, vlaganje v tehnološki razvoj in prenos znanja, ukrepi pa so ciljno naravnani in sprejeti na podlagi dolgoročne strategije.

In naj na koncu zavrnem še očitek, ki v bistvu sloni na osnutkih zakona: uničujejo kmeta, da mu postavljajo življenje na glavo, da ga omejujejo pri delu in tako naprej. Kmetom se ne bo spremenilo življenje, ne bo se jim obrnil svet na glavo, kot nekateri poudarjajo. Kmetje in kmetijska podjetja so za prehransko varnost države ključna, zato bodo še vedno deležna vse potrebne podpore države z manj birokracije, njihovi predstavniki pa bodo vključeni v pripravo vseh podzakonskih aktov. Paket zakonov je dejansko šele prvi korak k pristopnim, k pristopnim strukturnim spremembam, ki bodo kmetom in vsem v kmetijstvu olajšali prilagajanje na sodobne izzive, ki jih ne moremo več reševati z ukrepi in miselnostjo preteklega stoletja. Hvala.