Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Vsi prisotni prav lepo pozdravljeni!

In dovolite mi, da v imenu Vlade Republike Slovenije predstavim mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola. Pitje alkohola je v Sloveniji ne zgolj javno-zdravstveni, temveč širši družbeni problem. Alkohol je daleč najbolj razširjena psihoaktivna snov, ki ima izrazito negativen vpliv na življenje posameznikov, njihovih družin in družbe kot celote. Varne meje pitja alkohola ni. Pitje alkohola je še posebej izrazito škodljivo za otroke in mladostnike. Saj se njihovi telesni organi in možgani šele razvijajo pri soočanju s problematiko pitja alkohola ter reševanje posledic, ki pri tem nastajajo, se je v evropskem prostoru uveljavila doktrina, katere skupni imenovalec je osredotočanje na omejevanje pitja alkohola. V zadnjem obdobju smo v Sloveniji okrepili napore za bolj učinkovito nastavljanje te tematike, med drugim tudi s sprejemom prvega dvoletnega programa omejevanja porabe alkohola, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta. Gradi na ambicij po postopnem zmanjševanju pitja alkohola še posebej v štirih kontekstih: med mladimi, med nosečnicami in doječimi materami, med udeleženci v prometu ter na delovnem mestu. Slovenija je leta 2003, torej pred več kot 20. leti, uvedla paket takrat najmodernejših ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola, ki so se postopoma uveljavili v veliki večini evropskih držav kot splošno sprejeti in danes predstavljajo evropski standard. Vlada ocenjuje, da bo uveljavitev predloga zakona predstavljala korak nazaj pri naslavljanju problematike pitja alkohola pri nas ter bi bila v nasprotju z evropskimi trendi na tem področju. Vlada meni, da bi bilo odgovorno, da se aktivnosti osredotočijo ravno v nasprotno smer, to je dosledno izvajanje že sprejete ureditve za katero tudi predlagatelj ugotavlja, da se v praksi ne izvaja najbolje. V slovenski družbi prevladuje toleranten odnos do pitja alkoholnih pijač. Te so spremljevalec mnogih osebnih in družbenih dogodkov. Hkrati imamo relativno gosto mrežo prodajaln, dostopnost alkohola v domačem okolju je med najvišjimi v Evropi. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo vzporedno vzpostavljena območja, ki so varna pred negativnim vplivom, ki ga ima alkohol. To velja še posebej za prostore, ki so prvenstveno namenjeni najranljivejšim skupinam, v kontekstu alkohola so to v prvi vrsti mladoletne osebe. Ob tem si otroci in mladostniki v obdobju mladostništva oblikujejo vrednote, in odnos do življenjskega sloga, zato je izrednega pomena, da imajo v tem obdobju pozitivne zglede. Vlada zato ocenjuje, da bi bile rešitve v smeri prepuščanja teh prostorov ponudbi točenja alkohola neprimerni. Predstavljale bi slabo sporočilo o socialni sprejemljivosti ter normalnosti pitja alkohola predvsem med mladimi, ki šele vzpostavljajo svoj vrednotni okvir in še nimajo polno razvitega občutka za odgovornost. V primeru sprejetja predlagane spremembe zakona, ni bilo nemogoče tehnično uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko poteka osnovna dejavnost in čas, ko ta ne poteka. Evropska praksa na tem in sorodnih področjih, recimo pri oglaševanju alkoholnih pijač, kaže da so najbolj učinkovite in smiselne jasne ločnice, ki omogočajo predvidljivost situacij in posledično jasnost pričakovanih ravnanj, ter na drugi strani sankcij v primeru kršitev. V primeru uveljavljene rešitve na dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ni moč omejiti na primer na formalno sprejeti šolski urnik, saj je dejavnost vzgoje in izobraževanja širša ter hkrati pogosto nepredvidljiva. Tak primer lahko predstavlja recimo ad hoc organizirana priprava dijakov na mednarodna tekmovanja v popoldanskem času ali športni dejavnosti otrok in mladostnikov, zato bi v praksi lahko prihajalo do konfliktov med aktivnostmi, tako v časovnem smislu kot v smislu enakega razumevanja osnovnih dejavnosti. Hkrati velja opozoriti, da so določeni tipi površin, ki jih sprememba zajema, kot so na primer zunanje šolske površine, v praksi ves čas na voljo učencem in dijakom za prostočasno udejstvovanje. V tem primeru je konflikt neposreden in neizogiben. Vlada dodatno ugotavlja, da obstoječa zakonska rešitev v ničemer ne omogoča organizacije različnih prireditev v javnih prostorih. Trditvi, da ob sedanji zakonski ureditvi izvedba javnih prireditev ni mogoča, je moč pritrditi zgolj v primeru, če izvedbo javnih prireditev neločljivo povežemo s pitjem alkohola oziroma z dejstvom, da izvedba ni mogoča brez hkratne ponudbe alkohola. Tako razumevanje javnih prireditev kaže na v uvodu izpostavljeno splošno kulturno in socialno sprejemanje alkohola v Sloveniji, ki jo moramo preseči. Vlada meni, da bi vsaj v tako občutljivih prostorih kot so šolske in zdravstvene inštitucije, veljalo nadaljevati s prakso iz gibanja, povezovanja javnih prireditev in pitje alkohola. S tem namreč neposredno pozitivno prispevamo k spreminjanju miselnosti, da izvedba različnih dogodkov ni mogoča brez prisotnosti alkohola.

Spoštovani! Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.