Zdi se mi, da tukaj v tem primeru pa pri teh usmeritvah gre predvsem za na nek način kratkoročne strateške usmeritve, ki naj bi jih Republika Slovenija upoštevala pri našem delovanju v Evropski uniji, zlasti naši vladni predstavniki, če smem tako reči, in glede na stvari, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih, se mi zdi ključno, da imamo te stvari dobro izdelano.

Zdaj, evropski model je, evropski gospodarski model ali pa zagotavljanje našega načina življenja je v preteklosti temeljil predvsem na treh stvareh: ker so bile javno izpostavljene tudi stvari v tem kompasu za večjo konkurenčnost in sicer, prva Točka je zagotovo ta, da smo temeljili naše gospodarstvo na globalizaciji in na selitvi proizvodnih kapacitet tudi v tretje države sveta, ker se nam je zelo slabo obrestovalo zlasti v času covid krize, ko smo lahko zelo hitro ugotovili, kaj se zgodi, če nekih proizvodnih kapacitet nimamo v Evropi.

Druga takšna stvar je bila, da smo si ceno energije zagotavljali tudi s v preteklosti cenenimi ruskimi energetskimi viri. Vojna je vse te stvari seveda obrnila okrog in tretja stvar, da še vedno v Evropi mislimo, da lahko živimo od mirovne dividende po koncu hladne vojne in da enostavno je varnost, mir samoumeven, in da nam za te stvari ni potrebno skrbeti, niti ne v njih vlagati.

Tako da to so na nek način trije ključni izzivi, ki Evropsko unijo čakajo v prihodnjih letih in na teh točkah bo potrebno zgodbo bistveno okrog obrniti in tukaj bo pomembna slovenska pozicija. In če se dotaknem recimo prve točke globalizacije mednarodne trgovine, bi rekel, da me zanima in bo tukaj pomembno, kakšna bo slovenska pozicija do teh prostotrgovinskih sporazumov ali pa do izolacionizma tarif in podobnih zgodb. Tukaj se bodo v prihodnjih tednih, mesecih oblikovale številne bitke, nekatere se že odvijajo in zanimivo bo opazovati, na kateri strani bo Slovenija. Ena izmed takih večjih zgodb bo zagotovo Mercosur. Ta zgodba se že odpira, je že napeta, včasih mestoma tudi vroča. Države članice Evropske unije so si med seboj različne, imajo različna mnenja, tako da mene zanima slovenska pozicija, kakšno pozicijo bo tukaj v primeru Mercosurja Slovenija zagovarjala, ker se mi zdi, da pomembno je, da bodo naši predstavniki, kar se tega tiče, usklajeni.

Druga zadeva v zvezi z energetiko pa razumnimi cenami električne energije, ki bi jih morali imeti, če si želimo zagotoviti konkurenčnost evropskega in tudi slovenskega gospodarstva, me zanima naša pozicija v zvezi z diverzifikacijo energetskih virov v Evropi. Tukaj se zdaj spet vzpostavljata dva bloka. Jaz bi rekel, da en blok, ki se ukvarja predvsem s tem, kako bi eno odvisnost nadomestil, nadomestili z drugo, če hočem reči, kako bi odvisnost od ruskega plina morda nadomestili z odvisnostjo od utekočinjenega plina, ki prihaja čez Atlantik sem, ampak zgodba je lahko v nekaj letih zelo podobna in tukaj mislim, da bi morali zagovarjati diverzifikacijo v smislu nizkoogljičnih virov in tukaj še enkrat vidim, da je jedrska energija tista, ki lahko pomembno prispeva k temu, da bo Evropska unija, Evropa kot taka in tudi Slovenija, bolj samozadostna.

In potem pridemo še do varnosti in obrambe zagotavljanja sredstev. Tudi tukaj me zanima slovenska pozicija, ker se vsaj na ravni Evropske unije zdaj pripravlja tako imenovana bela knjiga o obrambi, / kašljanje v ozadju/ ki jo je pripravil Komisar / nerazumljivo/. Tukaj se bo zlasti ukvarjal v tej beli knjigi z evropsko obrambno industrijo, pa z našimi proizvodnimi kapacitetami. In tukaj je seveda ključno vprašanje ali bo Slovenija na strani tistih držav, ki bo zagovarjala, da se izdatki ne vključuje…, izdatki za obrambo in varnost ne vključujejo v tako imenovane maastrichtske kriterije, se pravi, da je to izvzeto iz teh kriterijev in ali bomo zagovarjali, da se, tako kot smo se v primeru covida, pa Next generation ali pa Sklada za okrevanje in odpornost, prizadevali za skupno zadolževanje Evropske unije. Zdaj, bodo ti računi prišli v prihodnjih letih in jih bo potrebno plačati. Ali je to še vedno, da je to stvar vsake države članice zase?

Skratka, kot sem rekel, čakajo nas pomembni izzivi in jaz bi na tej točki seveda naše vlade, predstavnike, rad vprašal, da nekoliko bolj pojasnijo naša stališča, kakšna bo pozicija pri teh trgovinskih sporazumih in gospodarskih zadevah tarif prostotrgovinskih sporazumov, kakšna bo naša pozicija pri nadaljnji diverzifikaciji energetskih virov, če bomo bolj aktivno zagovarjali tudi jedrsko opcijo in pa pri obrambno varnostnih zadevah kot sem rekel, skupno zadolževanje za te potrebe in te stvari? Toliko. Hvala lepa.