Dobro jutro! Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, cenjeni poslanci in ostali prisotni!

Veseli me, da lahko pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije predstavim Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU za obdobje do konca junija 2026. S predlogom želi Vlada po eni strani prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah, predvsem pa je namen v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije na podlagi deklaracije opraviti razpravo v Državnem zboru o stanju v Evropski uniji in položaju Republike Slovenije v njej. Vlada je takšen predlog deklaracije pripravila že 14 zapored. Namen je pripraviti takšne usmeritve, ki bi slovenske predstavnike in predstavnice v čim večji meri vodile pri uveljavljanju naših ciljev znotraj Evropske unije ter obenem pri tvornem prispevku k skupnim evropskim ciljem ter močni in povezani evropski uniji. Pred vami je namenoma kratek in strateško naravnan tekst, ki se dotika bistvenih izzivov na različnih področjih, s katerimi se bomo v naslednjem letu in pol soočali v Evropski uniji ter odzivov nanje. Pri pripravi smo se želeli ogniti preobsežnemu tekstu, ki bi se podrobno opredeljeval glede posameznih aktov oziroma predlogov, ki jih bo Državni zbor tako ali tako v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval na podlagi predlogov stališč izhodišč ter usmeritev Vlade na podlagi te deklaracije. Spoštovani, vsebinske podlage za pripravo tega predloga so bili sledeči dokumenti: Strateška agenda EU za obdobje 2024 do 2029 in slovenski odziv nanjo, politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024 do 2029, Evropa pred izbiro ter Deklaracija Državnega zbora Republike Slovenije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v EU doma v Evropi. Dokument je oblikovan po ključnih poglavjih. In sicer: Okrepljena konkurenčnost Evrope za trajnostno blaginjo, ohranjanje visoke kakovosti bivanja v Evropi, odporna in varna Evropa, Evropska unija, aktiven igralec v soseščini in po svetu ter v Prihodnost usmerjena Evropska unija. Dovolite, da v tem uvodnem delu predstavim nekaj poudarkov iz dokumenta, pri čemer upoštevam širši kontekst, ki ga zaznamujejo geopolitične negotovosti, zaradi vojn in konfliktov v sami Evropi in njeni soseščini, nova razmerja med globalnimi akterji in veliki družbeni ter tehnološki premiki. Slovenija se bo v naslednjem letu in pol prednostno posvetila ukrepom, ki bodo prispevali h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V razmerah povečanega tekmovanja v mednarodni trgovini je namreč potrebno povečati investicije v raziskave in inovacije, EU pa mora okrepiti svojo industrijsko bazo, v prihodnost usmerjeno industrijsko politiko ter digitalne zmogljivosti.

Zmanjšati je treba odvisnost od drugih gospodarskih velesil, saj se ni možno več zanašati na neoviran dostop do glavnih izvoznih trgov, naprednih tehnologij in kritičnih surovin. To pa ne pomeni zgolj poglabljanja ter nov zagon enotnega trga, spodbujanje dodatnih investicij in povečanje notranjih zmogljivosti Evropske unije, ampak obenem tudi ohranjanje dosežkov evropskega povezovanja ter evropskega socialnega modela. Slovenija se bo pri tem zavzemala za strategije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod, hkrati pa zagotavljale, da bo ta pravičen za vse. Zeleni prehod ne sme biti ovira, ampak priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest ter povečanje gospodarske rasti. Ukrepi na področju podnebnih sprememb, varovanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja visoke kakovosti okolja pa morajo iti z roko v roki s krepitvijo konkurenčnosti. Zeleni prehod stane, žal pa, kot je izkusila Slovenija, stanejo tudi posledice podnebnih sprememb. V deklaraciji so navedena še druga področja, ki jim bo Slovenija posvečala posebno pozornost pri krepitvi konkurenčnosti EU, energetika še zlasti cene energentov, trajnostna mobilnost, poudarek na vključitvi malih in srednjih podjetij, če omenim le nekatere.

V naslednjem letu in pol bodo za Slovenijo zagotovo ključna tema pogajanja o novem večletnem finančnem okviru EU. Ta pogajanja zagotovo ne bodo lahka, saj bo treba uravnotežiti potrebe po sredstvih za nove izzive, kot sta konkurenčnost in obramba, s pozivi številnih držav članic, tudi Slovenije, po ohranitvi sredstev za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Vse to bomo po naši oceni zelo težko dosegli z omejenim obsegom proračuna EU, zato je treba proračun EU okrepiti in ne zmanjšati tudi za to, da ohranimo kohezijsko politiko kot ključno naložbeno politiko Evropske unije. V luči varnostnih izzivov v naši neposredni soseščini ter spreminjajoče se vloge ZDA pri zagotavljanju varnosti v Evropi morata Slovenija in Evropska unija delovati v smeri večje samostojnosti in odgovornosti EU glede lastne varnosti in obrambe. To zavedanje se krepi že od ruske agresije na Ukrajino, katere odločna podpornica bo Slovenija še naprej.

Slovenija se bo aktivno vključila v razprave o krepitvi obrambne pripravljenosti Evropske unije, njenih zmogljivosti in odpornosti, a pri tem vseeno ne smemo pozabiti, da ostaja ključni strateški partner zveze Nato, še posebej, ko gre za evropsko varnost in spopadanje z novimi nevarnostmi, kot so kibernetski napadi, hibridne grožnje in vesoljski izzivi. Kljub trenutnim negotovostim bo čezatlantsko partnerstvo še naprej ostalo ključni temelj našega sodelovanja.

EU mora biti sposobna bolj učinkovito upravljati migracije. Ključni globalni družbeni izzivi, kot so varnost, demografija, podnebne spremembe in neenakost, močno vplivajo na migracije. Za soočanje s številnimi izzivi, povezanimi z upravljanjem migracij, bo med ostalim potrebno sodelovanje s partnerji kot so države izvora in tranzita ter predvsem skupen pristop EU k migracijski politiki. EU mora znati zaščititi svoje zunanje meje. Vse to lahko prispeva k boljšemu delovanju schengenskega prostora. Schengen letos praznuje 40. obletnico delovanja, žal pa se nahaja v ne najboljši kondiciji. Nadzor na notranjih schengenskih mejah ni bila prva izbira Slovenije in bo zato dejavno delovala v smeri ponovne vzpostavitve polnega delovanja schengenskega prostora. Enotnost bo potrebna, kot sem omenila že na začetku, glede premikov oziroma novih razmerij med velikimi globalnimi igralci. EU mora okrepiti svojo vlogo v svetu, če želi ostati v tem krogu. Slovenija si bo še naprej prizadevala za enotnejšo, odločnejšo, učinkovitejšo in dejavnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko. V Sloveniji je tudi kot ne stalni članici Varnostnega sveta OZN v interesu, da se EU proaktivno vključuje v prizadevanja za doseganje trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Slovenija si bo tudi v okviru EU še naprej prizadevala za krepitev učinkovitega ter na pravilih temelječega multilateralizma.

Svojo uvodno predstavitev bom zaključila z eno od ključnih prioritet Slovenije in sicer podporo širitvi Evropske unije tako na Zahodni Balkan kot na vzhodno Evropo. Širitev predstavlja ključen element stabilnosti in varnosti v širši regiji, pa tudi vzvod za utrjevanje demokracije. V dobi strateškega rivalstva je to obenem tudi naložba v razvoj Evropske unije. Slovenija si bo v tem okviru še naprej prizadevala, da bi prišlo do pospešitve širitvenega procesa tudi z novimi metodami odločanja o nekaterih tehničnih korakih v procesu. Pri tem se zavedamo, da bo uspešna prihodnost evropskega povezovanja zahtevala temeljit notranji razmislek in reforme. Te reforme so ključne za zagotovitev pripravljenosti Evropske unije, naprej opisane vedno bolj zapletene geopolitične izzive, hkrati pa tudi za njeno ustrezno delovanje ob povečanem številu držav članic. Ne smemo pa pozabiti, da bo v tem procesu vladavina prava igrala ključno vlogo pri ohranjanju zaupanja, enakopravnosti in stabilnosti znotraj unije.

Spoštovani! V teh zahtevnih časih je pred nami ključna naloga prispevati k močnejši, bolj povezani in bolj avtonomni Evropski uniji. Slovenija mora pri tem igrati aktivno vlogo. S trajnostnimi in strateškimi ukrepi bo potrebno prispevati k večji varnosti, konkurenčnosti in odpornosti Evropske unije v svetu. Ki se izredno hitro spreminja. Toliko za uvod. Z veseljem sem na voljo za vprašanja ali komentarje spoštovanih poslank in poslancev.