Hvala lepa za besedo, Spoštovani predsednik, članice, člani odbora. Dovolite tudi meni, da predstavim te glavne usmeritve za delovanje Slovenije v okviru institucij Evropske unije za to 18-mesečno obdobje na področju obrambe in civilne zaščite. Zaradi novih varnostnih izzivov v neposredni soseščini in v luči spremenjenih geopolitičnih razmer se vse bolj krepi zavedanje o poglobitvi evropske obrambe, zato je pomembno, da Slovenija še naprej podpira nadaljnjo krepitev varnostne in obrambne politike EU, pri čemer pa Nato ostaja ključni steber evropske varnosti. Pri delovanju Evropske unije je za Slovenijo še naprej prednostna naloga zagotavljanje varnosti v zaostrenih mednarodnih razmerah, zato bo ključna krepitev obrambne pripravljenosti, zmogljivosti in odpornosti Evropske unije. Ministrstvo za obrambo bo v institucijah EU tvorno sodelovalo v razpravah na temo bele knjige o prihodnji evropski obrambi in si prizadevalo za učinkovito izvajanje evropske strategije za obrambno industrijo, ter vzpostavitev evropskega obrambnega investicijskega programa, ki bo spodbudil sodelovanje pri skupnih nabavah, povečal konkurenčnost evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze ter izboljšal dostop do financiranja. Pomembno vlogo bo imela še naprej Evropska obrambna agencija pri podpori in krepitvi obrambnih zmogljivosti, kakor tudi aktivnosti s področja raziskav, inovacij in skupnih nabav.

Posebej bi izpostavil pomen srednjih in malih podjetij kot nosilcev inovacij, ki imajo možnost sodelovanja v Evropskem obrambnem skladu. Pri tem podpiramo povečanje naložb dvojne rabe in industrijskih zmogljivosti na obrambnem področju. Za odporno in varno Evropo bo zelo pomembna nadaljnja krepitev strateškega partnerstva med EU in Natom, da bi se lahko uspešno odzvali na izzive in grožnje, ki so povezane s kibernetskimi, hibridnimi in pa vesoljskimi vprašanji. Komplementarnost z Natom in čezatlantsko partnerstvo sta nujna za učinkovito reševanje omenjenih izzivov in groženj za varnost EU.

Ministrstvo za obrambo bo kot doslej še naprej dejavno sodelovalo v vojaških operacijah EU, pri čemer bo okrepilo sodelovanje v misijah in operacijah na Zahodnem Balkanu, ter se še naprej aktivno udejstvovalo v vojaški misiji usposabljanja v podporo Ukrajini.

Pozdravljamo tudi pripravo bodoče strategije EU za pripravljenost, ki nastaja na podlagi poročila bivšega finskega predsednika o krepitvi civilne in vojaške pripravljenosti Evrope. Strategija bo temeljila na vse vladnem pristopu in bo osredotočena na vse sektorje in vse ravni družbe, s ciljem okrepiti civilno vojaško pripravljenost za vse oblike varnostnih groženj in večdimenzionalnih kriznih scenarijev. Zavedamo se pomena načela vključevanja celotne družbe kot pomembnosti medvladnega in medsektorskega pristopa pri obvladovanju kriz. Kot primer dobre prakse civilno vojaške pripravljenosti in pripravljenosti in celostnega odziva na krizne razmere v Sloveniji predstavlja vaja Odpornost 24, ki je bila izvedena lani v oktobru. Na področju civilne zaščite pa bo Slovenija zagotavljala ustrezno umestitev mehanizma Evropske unije v nove ureditve strategije skladno z mednarodnim humanitarnim pravom, ki opredeljuje naloge civilne zaščite. Hvala za vašo pozornost.