Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Veseli me, da lahko pristojnemu Odboru za zunanjo politiko predstavim predlog deklaracije. Pred vami je gradivo, ki opredeljuje delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, mora Vlada najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej, Državni zbor pa na tej podlagi sprejme stališča o političnih usmeritvah in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Vlada je predlog deklaracije pripravila že 14. zapored. Z dokumentom želi prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah in uskladiti strateške prioritete na podlagi katerih bo možno v čim večji meri uveljavljati naše interese in obenem aktivno prispevati k skupnim evropskim ciljem.

Pred vami je namenoma kratek ter strateško naravnan tekst, ki se dotika odzivov na bistvene izzive s katerimi se bomo soočali v Evropski uniji. Pri pripravi smo se želeli ogniti preobsežnemu tekstu, ki bi se podrobno opredeljeval glede posameznih aktov oziroma predlogov, ki jih bo Državni zbor tako ali tako v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval na podlagi stališč, izhodišč ter usmeritev Vlade in sicer na podlagi deklaracije. Vsebinske podlage za pripravo so bili sledeči dokumenti: strateška agenda EU za obdobje 2024 do 2029 in slovenski odziv nanjo, politične usmeritve naslednje Evropske komisije od leta 2024 do 2029, Evropa pred izbiro ter Deklaracija Državnega zbora Republike Slovenije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v EU doma v Evropi. Dokument je oblikovan po prednostnih sklopih, in sicer okrepljena konkurenčnost Evrope za trajnostno blaginjo, ohranjanje visoke kakovosti bivanja v Evropi, odporna in varna Evropa, Evropska unija aktiven igralec v soseščini in po svetu in v prihodnost usmerjena Evropska unija.

Dovolite, da v tem uvodnem delu predstavim nekaj poudarkov iz dokumenta, upoštevajoč širši kontekst, ki ga zaznamujejo geopolitične negotovosti zaradi vojn in konfliktov v sami Evropi in njeni soseščini, nova razmerja med globalnimi akterji ter veliki družbeni in tehnološki premiki. Konkurenčnost Evrope zaostaja za glavnimi akterji. Jasno je, da bo potrebno krepiti njeno odpornost ter strateško neodvisnost. Slovenija si bo skupaj z ostalimi članicami morala prizadevati za čim bolj enoten pristop in dejavnejšo vlogo EU pri reševanju ključnih izzivov. Obenem bo potrebno odločanje ter politike EU prilagoditi tako, da bo sposobna ustreznega odziva na številne izzive, pri čemer državljani in državljanke pričakujejo ohranitev kakovosti svojega življenja in dela. Geopolitični premiki so v zadnjem obdobju izraziti. Vojna v Ukrajini še naprej spodkopava težko pridobljeni mir in stabilnost v Evropi. Vojne v Gazi in krize na Bližnjem vzhodu so privedle do najhujše humanitarne krize na pragu Evrope ter imajo potencial za širjenje nestabilnosti. Kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN si bo Slovenija tudi v okviru EU prizadevala za dosego trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Za Slovenijo, tako kot za ostale države članice, bo sicer pomembno, da EU prevzame bolj aktivno vlogo v svetu. Eden od najpomembnejših vidikov prihodnjega delovanja EU je tudi povečanje njene strateške avtonomije, kar postaja nuja v okoliščinah vse bolj hitro spreminjajočega se in nepredvidljivega mednarodnega okolja. EU se ne bo mogla več, vsaj ne v takšni meri kot v preteklosti, zanašati na zunanje akterje in na dosedanje partnerje za zagotavljanje lastne varnosti in obrambe. Enako velja za dostop do ključnih surovin ali naprednih tehnologij. Gre za izziv, s katerim se mora EU soočiti, saj se večje potrebe po varnosti, gospodarski suverenosti in naprednih tehnoloških zmogljivostih vedno bolj prepletajo. EU mora krepiti pristop glede pripravljenosti ter lastno evropsko obrambo za učinkovito odzivanje na grožnje, vključno pri obvladovanju tako imenovanih novih nevarnosti, ki so povezane s kibernetskimi, hibridnimi in vesoljskimi vprašanji, ostaja ključnega pomena komplementarnost z Natom ter kljub trenutno nekaterim neznankam čezatlantsko partnerstvo.

V okviru EU se bomo morali odzvati tudi na posledice povečanega tekmovanja ter postavljanja ovir v svetovni trgovini, posledice podnebnih sprememb ter demografskih premikov. EU se sooča z nalogo prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo, kjer bo Slovenija podpirala ukrepe, ki bodo prispevali h konkurenčnosti EU. Slovenija si bo med drugim prizadevala za povečanje naložb v raziskave in inovacije. Ob tem pa ne smemo zanemariti pomena ohranjanja evropskega socialnega modela in zagotavljanja dostopnosti do ključnih virov, kot sta energija, čista tehnologija. Slovenija se bo v tem okviru zavzemala tudi za strategije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod. Prehod mora biti pravičen. Potrebno ga je videti skozi prizmo ustvarjanja novih delovnih mest ter povečanja gospodarske rasti. Ukrepi na področju podnebnih sprememb, varovanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja visoke kakovosti okolja morajo iti z roko v roki s krepitvijo konkurenčnosti. Upravljanje zunanjih meja EU in učinkovit nadzor migracijskih tokov ostajajo ključno področje, kjer bo potrebno krepiti sodelovanje s partnerji kot so države izvora in tranzita, hkrati pa je treba razviti bolj trajnostne migracijske politike, kjer bo enoten pristop EU, ki ga zagovarja Slovenija, ključen.

Slovenija, kot je znano, zagovarja povratek na polno in nemoteno delovanje schengenskega sistema.

V primerjavi z današnjo že opravljeno predstavitvijo na Odboru za politiko za zadeve Evropske unije se bom v nadaljevanju nekoliko bolj osredotočila na elemente v deklaraciji iz pristojnosti tega odbora, kot je bilo zaprošeno s strani predsednika. Slovenija si bo še naprej prizadevala za enotnejšo, odločnejšo, učinkovitejšo in dejavnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko, pri čemer kot pomembna vodila vidi preventivno delovanje, mirno reševanje sporov, vztrajanje na spoštovanju mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Slovenija si bo tudi v okviru EU še naprej prizadevala za krepitev učinkovitega ter na pravilih temelječega multilateralizma.

Glede Ukrajine se mora nadaljevati politična, finančna, vojaška in humanitarna pomoč Evropske unije, pozornost pa mora biti usmerjena tudi prizadevanjem za obnovo po koncu ruske agresije. Glede Bližnjega vzhoda bo Slovenija še naprej zagovarjala strateški cilj Evropske unije, to je rešitev dveh držav, strateški pristop glede regije z vključitvijo pomembnih regionalnih igralcev ter spoštovanje resolucije Združenih narodov ter mednarodnega prava.

Deklaracija posebej izpostavlja tudi Sredozemlje, ki predstavlja pomemben del soseščine Evropske unije in Slovenija v okviru tega podpira pripravo novega pakta, ki bo odgovarjal na skupne izzive z našimi partnerji. Kot članica skupine Med 9 bomo okrepili svoje delovanje v regiji, zlasti s predsedovanjem tej skupini, pomembna prednostna naloga ostaja nadaljevanje vsestranskega sodelovanja EU s čezatlantskima zaveznicama ZDA in Kanado, pri čemer je ob nastopu nove ameriške administracije ključna enotnost Evropske unije. Prav tako bomo v okviru sodelovanja Evropske unije z globalnimi partnerji osredotočeni na ključna področja, kot so uravnotežena blagovna menjava in recipročnost poslovanja s Kitajsko ter okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami, podpora okrepljenemu sodelovanju EU z Latinsko Ameriko in Karibi ter iskanje novih priložnosti za sodelovanje v Aziji in Oceaniji.

Svojo uvodno predstavitev bom zaključila z eno od ključnih prioritet Slovenije, in sicer podporo širitvi Evropske unije, vključno z vzhodno Evropo in na zahodni Balkan. Širitev predstavlja ključen element stabilnosti in varnosti v širši regiji, pa tudi vzvod za utrjevanje demokracije. V dobi strateškega rivalstva je širitev obenem tudi investicija, tudi vlaganje v razvoj same Evropske unije. Slovenija si bo v tem okviru še naprej prizadevala, da bi prišlo do pospešitve širitvenega procesa tudi z novimi metodami odločanja o nekaterih tehničnih korakih v procesu. Tudi sicer moramo zagotoviti, da se EU pripravi na prihodnost z izboljšanjem notranjega odločanja, modernizacijo politik in okrepljenim proračunom, ki bo omogočil ustrezno financiranje novih prioritet ob upoštevanju nekaterih bolj tradicionalnih politik, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika. Obe ostajata za Slovenijo prioritetni.

Spoštovani, hvala za pozornost. Slovenija si mora še naprej prizadevati za rešitve, ki bodo prispevale k stabilnosti, miru in blaginji v Evropi in širše, z zavezanostjo vrednotam, ki nas povezujejo kot evropsko skupnost. Zdaj sem z veseljem na voljo za vprašanja in komentarje. Hvala.