Ja, hvala za besedo, Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Tudi jaz bi se pridružil pohvali kolega Šturbeja, glede na to, da je AKOS uspelo pripraviti številno zakonodajo na tem področju in pa tudi, da je leta 2023, ko je bila ta ujma tudi uspelo Ustanoviti to številko 114, ki je veliko pripomogla k dejansko tem ljudem, da so lahko lažje stopali kontakt s pristojnimi. Bi se pa tudi pridružil to, kar je pa Državni svet dal v svojem mnenju, to pripombo glede tega, da zelo pozno obravnavamo to poročilo. Kajti 2025, 2023 mislim da bi lahko to prej, vsaj v jeseni, v drugi polovici leta bi bilo bolj primerno. Seveda ni to zdaj vse stvar, zdaj sicer vem, da bo tam odgovor napisan, da ste vi pravočasno dali, ampak, da potem tako dolgo traja, tako da ni nobena kritika na tem. Vendar pač mogoče samo to, da bi bilo pa res bolje, da vsaj, ne vem, letos jesen obravnavamo poročilo za lansko leto, ker potem je lažje se pogovarjati in govoriti o nekih podatkih, ki so za neko leto kot pa da zelo pozno to obravnavamo.

Zdaj, kar se tiče teh dognanj, ki so v tem poročilu, bi samo izpostavil nekatere zadeve. Torej, res je, da v Sloveniji kljub temu, da zelo digitaliziramo, še nimamo na nekaterih področij mobilnega signala, tudi v urbanih delih in da, vsaj z mojega področja smo celo dve leti rabili, da bi se naj sedaj ta signal vzpostavil, je zelo veliko, sicer zdaj družba Telekom Slovenije bi, ne tam, mislim, da zdaj v teh mesecih to vzpostavila, ampak je to res poteklo veliko vode, celo dve leti, veliko truda lokalne skupnosti tako naprej, da je do tega prišlo. Vsaj do mobilnega signala, da sploh lahko telefoniraš, kaj šele potem dodatno 5G in tako omrežja.

No, kar se tiče širokopasovnega omrežja, seveda tu se izvajajo zadeve, se zapolnjujejo te lise. Je pa res, da sem bil nedolgo nazaj obveščen, da bi naj prihajalo na terenu do nekaterih anomalij, predvsem, da tam kjer je že širokopasovno omrežje zgrajeno, da potem se gradi dodatno omrežje in se potem ljudi, ki že imajo priključek potem sili k temu, da izvedejo še en priključek, da ne vem če je bila to AKOS kaj o tem obveščen. Sicer to je bilo bolj za lansko leto, ampak če bo tudi 2023, ampak da se sili k temu tudi na področjih, kjer je že, da se kar je, k temu da še dodatni priključek, kar seveda to ni stvar. Kajti vsak mora posameznik odločiti kateri priključek bo imel, če je pač neko konkurenčnost na tem področju.

Zdaj, kar se tiče radia, tu je še vedno velika težava lastniške strukture radijskih postaj, zelo zgoščeno, tudi preko hobotnic in tako dalje, kjer prihaja do poslabšanja programa predvsem lokalnih radijskih postaj na lokalnem področju. Vemo, da se lokalne radijske postaje nekako kupujejo v bistvu boj predvsem to, da prihaja do tega, da pride potem ta imetnik do frekvence, pri tem pa se zmanjšuje kvaliteta nekega lokalnega področja, predvsem novic lokalnega področja in tako naprej. Tu bi bilo potrebno seveda nekje v prihodnosti narediti, da tako zgoščene nekega monopola nad radijskimi postajami ne prihaja.

No, tudi pri poštah, zanimiv podatek je seveda 2023, da so se prihodki iz poštnih storitev znatno povečali, kljub temu, da se seveda število poštnih storitev nekoliko zmanjšuje. Seveda ta digitalizacija je naredila svoje, čeprav mislim, da se vsaj na področju paket paketov pa to povečuje zaradi povečanega števila internetnega podkupovanja. Ampak kljub temu pa se na lokalnih področjih zapirajo poslovalnice. To, da Pošta Slovenije kot edini tisti, ki lahko opravlja to storitev, ne bi smela tako ekonomsko gledati na te zadeve. Čeprav mogoče mlajša generacija več toliko poštnih storitev ne potrebuje, pa vseeno starejši še vedno potrebujejo. In zapiranje poštnih poslovalnic na lokalnem področju zmanjšuje neko kvaliteto bivalnega okolja, predvsem bolj tistih malo bolj oddaljenih krajev, kjer pošta ne samo pomeni neko poštno storitev, tudi pomeni bančno okence in tako dalje. In je zelo pomembno, da se mogoče manj ekonomsko gleda na to področje in da se te poštne poslovalnice ohranjajo v največji možni meri.

Bi pa še samo izpostavil železnice. Zelo zanimivo, kar je mogoče malo me skrbi ta padec tovornega prometa, iz tega poročila je, da smo padli iz 50 milijonov ton, mislim, da v 0,42 milijonov ton. To je zelo pomembno, da tu povečamo zadeve. Kajti vemo, da tranzit je zelo pereč problem v cestnem prometu in tu bi morali narediti nekoliko več. Seveda to ni AKOS za to, ampak bi bilo prav, da pristojni glede na to poročilo to naredijo tudi na samem železniški infrastrukturi, kajti vemo, da še imamo koridorje, edini v Evropi, kjer še ni dvotirnih, dvotirne železnice, pomembnih koridorjih. Zdaj, nedolgo nazaj, se je recimo obnavljala proga, inficirala(?) Pragersko - Hodoš, so se naredili izven nivojska križišča in tako naprej in bi lahko takrat drugi tir se umestil in naredil po mnogo nižji ceni, ampak dobro, zdaj pač bi bilo treba delati na to, da se infrastruktura izvede. Nekoliko me sicer veseli to, da se je povečalo število potniškega prometa, torej pripeljanih potnikov, čeprav je konkurenčnost železniškega prometa še vedno zelo, zelo slaba. / oglašanje iz dvorane/ Smo številne… Jaz bi prosil, če bi lahko bilo malo manj komentarjev.