Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lep pozdrav!

Zdaj glede na to, da danes obravnavamo poročilo Akosa, sem si po točkah malo pripravil za to razpravo. Glede na to, da če odštejemo, da je AKOS nekako pripravil 34 aktov, glede na to, da je bil sprejet novi Zakon o elektronskih komunikacijah, je pa sigurno tudi pohvalno, glede na to, da ste v kratkem roku vzpostavili tudi številko 114 za plazove in pa poplavljene v tem času, avgusta 2023, da se je center, klicni center nekako odzival tudi na vse klice v to številko.

Potem pravite, da ste prvič objavili tudi razpis za podelitev frekvenc spektra oziroma radio na frekvenčnih pasovih 2300 megahercev in pa 3600 megahercev, pomeni da za namen gospodarstva in pa podeželja, tu jaz vidim, da je tudi dokaj napredno, mogoče pa bi bilo potrebno mogoče več poudariti ali pa povedati tudi o frekvenci DAB. To verjetno tudi ljudje malo manj poznajo, ampak tisti, ki so imeli do zdaj zelo slabo frekvenco oziroma tudi radijske na avtomobilih in pa v obmejnih območjih, ta DAB je zelo pozitivna pridobitev, če lahko tako povem, glede na to, da se tudi zdaj te lokalne radio postaje veliko boljše poslušajo in so slišane na večjih lokacijah.

Potem kar se tiče pa regulacije in pa nadzora poštnih storitev in pa teh univerzalnih storitev, bi pa mogoče bi bilo s tega vidika analize potrebno kaj več narediti glede na to, da se podeželske pošte ukinjajo, prevzemajo jih pa espeji ali pa nekje tudi določena podjetja. Da pa ne glede, da se nekaj ukinja in pa da je potem ta stroškovna učinkovitost boljša, pa ne vidimo recimo, pa v upravnih središčih in pa malo večjih krajih, da se pa te pošte ne obnavljajo, da dejansko ljudje delajo ali pa zaposleni delajo v teh poštah že skoraj 30 let v enakih pogojih, da bi pa, potem kazalo, da vsaj na teh poštah se nekaj obnavlja ali pa celo povečujejo ti prostori za boljšo, bi rekel tudi počutje teh vseh zaposlenih in pa da pošta potem učinkovito deluje tudi na univerzalni storitvi.

Vidi se iz tega poročila, da se agencija praktično zavzema tudi za boljšo učinkovitost in pa do uporabnika bolj prijazno storitev v železniškem prometu. Tukaj bi kazalo tudi, da se analiza naredi iz krajev oziroma tam, kjer se vozijo tudi otroci v šole, v srednje šole v mestna središča, da določeni vozni redi so že več kot 40 let enaki in da dejansko se otroci pripeljejo v mestna središča in potem čakajo uro in več potem na pouk in podobno se dogaja tudi potem za nazaj.

Zdaj, kar se tiče mobilnega signala ali pa dostopa tudi do interneta. Določene države že imajo, da pač uporabljajo otroci oziroma vsi uporabniki potniškega, železniškega prometa tudi internet. Da tu je mogoče potrebno tudi kaj več narediti. Vidimo, da Romunija že to ima, pa je, vemo kje je, glede na naš razvoj, ki smo pa nekje v srednji Evropi. Tu je sigurno priložnost, da se tu nekaj več naredi, da pač otroci tisto uro oziroma dijaki, ki se vozijo v šole v ta mestna središča, pač uporabljajo ta signal in pa da lahko se tudi konec koncev učijo in izkoristijo to uro, ki je pač pot do mestnih središč. Reševali ste skupno 880 uporabniških sporov na področju elektronskih komunikacij in poštnih storitev. To, kar sem omenil bi kazalo pač, da se vsaj na tem področju, kjer se pač kaže, da so te storitve oziroma pošte pozitivno delajo, kot da nimajo nekih bi rekel, izpada stroškov oziroma teh storitev, da nimajo minusa, da se jih pač nekako skuša zadržati v teh oblikah, ko pač danes poslujejo in pa, da se jim pač nameni kaj več denarja. Kar se pa tiče problematike mobilnih signalov in širokopasovnih storitev. Tukaj pa moram omeniti, da dejansko so v najslabšem položaju obmejne občine, ker vemo, da se telefoni, kar se tiče mobilnega telefoniranja preklapljajo že kilometer ali dva pred mejo na hrvaški signal in da tu že več let na to opozarjajo obmejni prebivalci, vendar se na tem področju ni kaj bistveno spremenilo. Razen da so določene antene, ali kako se temu že reče, bili montirani na železniško infrastrukturo, kjer vsaj v nekem bi rekel, v določenih krajih pač dobijo nek signal, ki je kolikor toliko dosegljiv. Kar se pa tiče potem širokopasovnih fiksnih internetnih povezav, je pa tudi za ta območja bistveno premalo narejeno glede na to, da ste tudi prej omenili, da nekatera podjetja že imajo delo od doma in da z enega dneva prehajajo celo na dva dni, kar je pozitivno. Tudi iz tega, kot pa se zagovarja zeleni prehod, da dejansko človek oziroma delavec, ki se pripeljal nekje 40, 50 kilometrov v neko mestno središče delati, da v kolikor ima dobre povezave, tako mobilnega in pa fiksnega omrežja, pomeni, da dva dni lahko dela od doma, da ne potrebuje avta in pa da ne obremenjuje cestne infrastrukture. Kar je smiselno, kot sem rekel, že pravzaprav res, iz teh bolj oddaljenih krajev. Brez ustrezne digitalne infrastrukture pač ne bomo dosegli teh strateških ciljev. Da bi dosegli do leta 2030 digitalno Slovenijo, bo pač potrebno nekaj več javnih sredstev tudi nameniti za to razširitev, ki jo pač potrebujemo, ker vemo, da zadaj je že tudi tehnologija NGA(?), ki pa potem omogoča tudi zvoke in podobne zadeve. Glede na to, da podeželje in pa redko poseljena območja, bi bilo mogoče pametno, da se tudi financira satelitski internet, ker vemo, da tudi že preko satelitskega interneta dosegamo 200 megavitov na sekundo in bi to potem pač rešila določene probleme glede tega fiksnega, internetnega omrežja.

Kar se pa tiče zdaj nove, kar ste rekli, regulacija, deregulacija. Glede da je Optic-Tel dobil zdaj na natečaju evropska sredstva in da odpravljajo tudi ta del netržnega dela, ki ga Rune kot privatno podjetje opravljajo do sedaj se pa pojavljajo tudi problemi na terenu. Ker dejansko tam kot je Rune neka območja zapustil, ker pač ni tržnega dela, ne vidi svojega profita, zdaj naj bi to naredil Optic-Tel. Vendar kar pride do problemov na samem terenu, da je nekje že območje, ki je na zemljevidu, ima, kot že izveden širokopasovni internet in da je pokrit z signalom mobilne telefonije pa se pojavljajo prav na teh območjih določeni objekti, do katerih pa to ne pride in zdaj je tu ta problem, da pa Optic-Tel ta območja ne gre, zaradi tega, ker je tam pač že Rune nekako pokril s svojimi, s svojim omrežjem. Tako da verjetno bi, ker so pa to gre za evropska sredstva, bi bilo prav, da tudi Optic-Tel to malo bolj analizira ta področja, kjer še določeni ljudje ali podjetja nimajo širokopasovnega interneta ali pa mobilnega signala. Toliko z moje strani. Hvala.