Spoštovani, hvala za besedo.

Morda uvodoma preferenčni glas. Kot omenjeno že, je seveda tudi koalicijska zaveza. Namreč sprememba volilnega sistema je del koalicijskih zavez, namreč, takrat je koalicija rekla, zagotovili bomo bolj demokratičen volilni sistem in da zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti kar največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic. Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge po vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah.

Za uveljavitev te koalicijske zaveze je seveda potrebna novela Zakona o volitvah v Državni zbor, za katerega kot vemo, je potrebna tudi široka večina, dvotretjinska večina, 60 poslancev. Torej, z drugimi besedami, sprememba terja širok politični konsenz. Naj morda še opomnim, od leta 2011 je bilo v zakonodajni postopek vloženih že pet predlogov za uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v Državni zbor, a zaenkrat še nobeden ni uspel.

Mogoče, če dovolite zelo na kratko aktivnosti vlade za uresničitev te koalicijske zaveze. Namreč vlada doktor Roberta Goloba si že celoten mandat v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da bi do dolgo pričakovane in želene spremembe volilnega sistema in do uveljavitve preferenčnega glasu tudi prišlo.

V svojem prizadevanju je izvedla vlada že več aktivnosti, denimo spletno anketo Kaj vam je pomembno pri volitvah, kjer so državljanke in državljani lahko podali svoje mnenje o posameznih možnih rešitvah. Oktobra leta 2023 je bil izveden javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema, kjer so vidni ustavno pravni strokovnjaki komentirali rezultate prej omenjenega spletnega posvetovanja in predlagali nadaljnje korake.

Dodatno so svoja stališča javno predstavile vse parlamentarne stranke in splošna javnost. 25. 4. leta 2024 je Državni zbor sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev. Ta je potekal 9. junija leta 2024. Rezultati referenduma so seveda s prepričljivo večino potrdili uveljavitev preferenčnega glasu. Naslednja aktivnost je bil julija tistega leta, torej kmalu po rezultatu, posvet pri predsedniku vlade, kajti v luči rezultata referenduma je bil sklican posvet predstavnikov vseh parlamentarnih strank. Na posvetu so razpravljali o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu za implementacijo volje, izražene na posvetovalnem referendumu. In najbolj aktualna zadeva, tudi poslanci so sredi januarja vložili predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave, ki je, kot že rečeno bilo prej nujen predpogoj za sprejem novele zakona o volitvah v Državni zbor.

Vsebino predloga je gospa Tacer prej pravzaprav že lepo predstavila; gre za spremembo 80. člena Ustave, in sicer z namenom povečanja števila poslancev za dva, kajti tako bi lahko sledili ideji, ki je bila podana, na ta način bi dobili lahko 18 volilnih enot vsakih pet poslancev skupaj pridemo z manjšin, z manjšinami na 92, v vsaki volilni enoti pa bi bilo približno slabih 100 tisoč volivcev.

Vlada meni, da se zahteva po personalizaciji v volilnem sistemu izhaja na nek način že iz petega odstavka 80. člena Ustave. Tako je, to konkretno piše, odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. V skladu z volilno teorijo je personalizacijo mogoče seveda uresničiti na različne načine, eden izmed njih pa je gotovo preferenčni glas. Poznamo več oblik tega, na primer relativni, absolutni, obvezni in neobvezni. Vlada tako ugotavlja, da obstaja več možnih načinov zagotavljanja personalizacije v volilnem sistemu, ob upoštevanju seveda ustavnih zahtev. Uvedba relativnega neobveznega preferenčnega glasu predstavlja en, enega izmed teh načel, sicer je seveda izbira med temi, možnostmi, vprašanje, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Uvedba torej preferenčnega glasu ob upoštevanju tudi drugih načel volilnega prava, denimo načelo enakosti volilne pravice lahko povzroči tudi spremembo nekaterih drugih elementov, ki so posredno vezani na sam volilni sistem.

Predlog novele volilnega zakona, ki predstavlja prilogo k Predlogu za spremembo 80. člena Ustave pred nami vsebuje, kot že omenjeno, razdelitev Republike Slovenije na zdaj 18 volilnih enot. Torej še enkrat z drugimi besedami, predlog na koncu predvideva pravzaprav 92 poslancev.

Sklepno lahko rečem, da Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev Državnega zbora ter hkrati seveda tudi predlagano spremembo 80. člena Ustave kot enega izmed načinov za njegovo uvedbo. Naj pa seveda dodam, da seveda je uveljavitev teh sprememb, sprememb Ustave, odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele Zakona o volitvah v Državni zbor, pa gotovo v domeni zakonodajalca. V obeh primerih, kot vemo, je za sprejem potrebnih 60 glasov. Hvala lepa.