Spoštovani prisotni! Pripravili smo pol letno poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2024. Inšpekcijske nadzore v skladu z določbami Zakona o javnih financah opravlja proračunska inšpekcija, ki pri svojem delu uporablja tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku in nekatere določbe zakona o inšpekcijskem nadzoru. Proračunska inšpekcija je represivni upravni organ, ki preverja spoštovanje zakonodaje in s tem varuje javni interes. Temeljni namen delovanja inšpekcijskih služb je zagotoviti spoštovanje predpisov oziroma doseči skladnost delovanja s predpisi. Inšpekcijski nadzor je za razliko od drugih vrst nadzora naknadni nadzor, zato je pretežno popravljalni in predstavlja poznejše nadziranje zasnovano na strokovnem ugotavljanju dejstev, ki se nanaša na pravilnost izvrševanja proračuna, ne pa tudi na primer na smotrnost poslovanja. Inšpekcijski postopek je vedno uveden po uradni dolžnosti. Obstaja sum, da je ogrožena javna korist. Prijave in pobude ter opozorila niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti, in imajo tako naravo obvestil oziroma informacij.

Temeljne naloge proračunske inšpekcije so izvajanje inšpekcijskega nadzora, obravnava prijav, vodenje prekrškovnega postopka in podaja kazenskih ovadb oziroma naznanil suma storitev kaznivih dejanj. Proračunska inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem s sredstvi državnega proračuna, kot je že povedala državna sekretarka, in nima pristojnosti za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad sredstvi proračunov občin in nad lastnimi sredstvi proračunskih uporabnikov, pri čemer izjemo od tega predstavlja pristojnost izvajanja inšpekcijskega nadzora nad namensko porabo sredstev, ki jih je občina prejela iz državnega proračuna. Prav tako proračunska inšpekcija ni pristojna za izvajanje nadzora nad sredstvi, izplačanimi iz zdravstvene in pokojninske blagajne.

V prvem polletju 2024 je proračunska inšpekcija v nadzor zajela 345 milijonov evrov proračunskih sredstev, ki so bila nadzirana v 12 inšpekcijskih postopkih. V letu 2024 je bilo cirka 1500 državnih inšpektorjev in cirka sto občinskih inšpektorjev. Manj kot deset inšpektorjev je bilo v tretjini od skupno 31 inšpekcijskih organov. V proračunski inšpekciji je zaposlenih sedem inšpektorjev.

Kot je bilo tudi danes že rečeno, so proračunski inšpektorji uslužbenci s posebnimi pooblastili in so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni, kar pomeni, da samostojno ugotavljajo kršitve pravnih predpisov ter samostojno odrejajo inšpekcijske ukrepe. Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, kot je določeno v 28. členu zakona o upravnem postopku in 18. členu zakona o inšpekcijskem nadzoru. Pristojnosti inšpektorjev so torej za razliko od drugih javnih uslužbencev določene z zakonom. Inšpektor lahko izreka prekrškovne sankcije in upravne ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja. Proračunski inšpektor glede na vrsto ugotovljene kršitve in glede na njene posledice za javni interes izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja v zapisniku. Predlaga lahko pristojnemu organu sprejem ustreznih ukrepov, uvede postopek o prekršku iz svoje pristojnosti, predlaga drugemu pristojnemu organu uvedbo postopka o prekršku ali poda ovadbo pristojnemu organu za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Če pa se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere se oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v inšpekcijskem zapisniku inšpektor poda predlog oziroma priporočilo za sprejem potrebnih ukrepov. Inšpekcija tudi ni pristojna za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Inšpektor sam odloči, kako bo vodil postopek, sam po lastni presoji odloča, kdaj je dosežen dokazni standard, katere okoliščine bo upošteval in kaj je relevantno v zadevi.

Na tem mestu želim še pojasniti, da dela revizorja in inšpektorja ne moremo enačiti, saj je dokazni standard v inšpekcijskem postopku običajno višji, inšpekcijski postopek pa se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Inšpektor med inšpekcijskim postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev, pri tem pa mora v postopku sodelovati tudi inšpicirani zavezanec, ki predlaga dokaze in podaja pojasnila. Inšpektor na podlagi svojih ugotovitev izda zapisnik in v primeru ugotovljenih nepravilnosti izreče ukrep ali priporočilo. Na zapisnik ima zavezanec možnost podaje pripomb, ki jih inšpektor praviloma obravnava v odločbi. Na odločbo se lahko zavezanec pritoži na Vlado Republike Slovenije. Inšpekcijski postopek je poseben ugotovitveni postopek, ki v primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko traja tudi dlje časa.

Skladno s 103. členom Zakona o javnih financah so stranke v inšpekcijskem postopku zavezanci, neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, prejeta iz državnega proračuna, razen Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče. Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzora in dati vse zahtevane podatke listine, poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor.

Drugi prejemniki sredstev proračuna, to so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva, praviloma nimajo položaja inšpicirane osebe in s tem stranke v postopku, so pa kljub temu dolžni omogočiti proračunskim inšpektorjem opravo nadzora in predložiti zahtevano dokumentacijo. V prvem polletju so bile stranke v inšpekcijskem postopku neposredni in posredni proračunski uporabniki. Polovica nadzorov je bilo opravljenih pri neposrednih, polovica pa pri posrednih proračunskih uporabnikih, pri čemer so bile nepravilnosti v večji meri ugotovljene pri neposrednih proračunskih uporabnikih.

Proračunska inšpekcija izvaja različne vrste nadzorov. Redne inšpekcijske nadzore ki se načrtujejo v okviru letnega načrta nalog inšpekcijskega nadzora. Izredne inšpekcijske nadzore, če razlog nastane med letom, na primer takrat, se lahko uvede nadzor na podlagi predloga drugega organa ali informacije iz medijev, inšpekcijske nadzore na podlagi prijav in ponovne postopke.

V letu 2024 so se izvajali redni nadzori po letnem načrtu in nadzori na podlagi prijav ter zaznav v medijih. V prvi polovici leta 2024 so se prioritetno zaključevali tudi nadzori, ki ob koncu leta 2023 še niso bili zaključeni. Letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora je bil pripravljen na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11.a člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Z letnim načrtom se je določila vsebina in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora.

Proračunska inšpekcija je z letnim načrtom zasledovala naslednje cilje: izvajanje nadzorov na področjih kjer je zaznano večje tveganje, nepravilnosti pri poslovanju s sredstvi državnega proračuna, izvajanje nadzorov na področjih kjer so bile v preteklosti že zaznane kršitve predpisov, izvajanje nadzorov pri različnih neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih in nad različnimi področji porabe proračunskih sredstev, izvajanje nadzorov nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev, izvajanje nadzorov pri zavezancih, ki v preteklosti še niso bili inšpicirani ali niso bili inšpicirani že več let. Izvajanje nadzorov pri zavezancih, za katere drugi pristojni organi podajajo predloge za izvedbo nadzora, izvajanje nadzorov na podlagi prejetih prijav in na podlagi informacij o medijih. Med naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru in to 2. členom Zakona o javnih financah sodi tudi obravnava prijav. Pri obravnavi prejetih prijav proračunska inšpekcija najprej ugotovi, ali je zadeva v njeni pristojnosti. Kadar inšpektor ugotovi, da po vsebini za prijavo proračunska inšpekcija ni pristojna ali v določenem delu prijave ni pristojna, odstopi prijavo drugemu pristojnemu inšpektoratu oziroma organu v skladu s 65. členom Zakona o upravnem postopku. O odstopu prijave drugemu organu je prijavitelj obveščen, razen, če prijavitelj ni navedel kontaktnih podatkov, na primer, da gre za anonimno prijavo. V okviru obravnavane prijave se nato ugotovi ali gre za sum kršitve predpisa oziroma za utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev prišlo do nepravilnosti pri porabi oziroma poslovanju s sredstvi iz državnega proračuna. Izvedba inšpekcijskega nadzora na podlagi prijave je pogojena z oceno, da bi zavezanec lahko ravnal protipravno in s tem ogrožal javni interes. Prijave niso zahteve, ampak, kot sem že povedala, le pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti. Imajo naravo obvestil oziroma informacij. Zakon o inšpekcijskem nadzoru ne določa rokov, v katerih bi moral biti inšpekcijski postopek na podlagi prijave začet. Kadar v zvezi z določeno domnevno nepravilnostjo, ki je predmet obravnavane prijave, že potekajo postopki nadzora pri drugih organih in je proračunska inšpekcija o tem seznanjena, na primer pri Računskem sodišču, Nacionalnem preiskovalnem uradu ali kakšnem drugem inšpekcijskem organu ali organu pregona, na primer pri Komisiji za preprečevanje korupcije in tako naprej. Proračunska inšpekcija odločitev o uvedbi inšpekcijskega nadzora sprejme, ko se seznani tudi z ugotovitvami drugih organov. Če je prijavitelj ob vložitvi prijave izrazil zahtevo, da ga proračunska inšpekcija obvesti o svojih ukrepih, ter navedel tudi svoje kontaktne podatke oziroma naslov inšpektor prijavitelja o tem obvesti po zaključenem nadzoru. Inšpekcijske nadzore na podlagi prijav se izvaja glede na zaznano tveganje iz prijave in druge prioritete proračunske inšpekcije. Prijava pa se lahko obravnava tudi v okviru nadzora, ki je bil začet na drugi podlagi. V prvi polovici leta 2024 je bilo prejetih 41 prijav. V enakem obdobju leto prej je bilo prejetih 21 prijav. Največ prijav, dve tretjini, je bilo anonimnih. Večina prijav dve tretjini se je nanašala na zadeve, ki niso v pristojnosti proračunske inšpekcije, zato so bile odstopljene ali jih je že prijavitelj posredoval tudi drugim organom in so se nanašale predvsem na domnevne nepravilnosti glede dela občin. V šolstvu postopke izvedbe javnih naročil, ko ne gre za državna sredstva, neskladne gradnje z okoljsko zakonodajo, izvor premoženja fizičnih oseb, kršitev integritete, korupcijska tveganja, uvrstitve zaposlenih v plačne razrede in podobno. V prvem polletju 2024 so inšpektorji na podlagi obravnave prijav predlagali izvedbo nadzora v šestih primerih. Pet prijav pa je sektor za proračunsko inšpekcijo še obravnaval. Pri obravnavi prijav in izvedbi nadzorov je treba upoštevati tudi tajnost vira prijave po 16. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru, torej tajnost osebe, ki je dala določene podatke in obvestila. Evropska komisija opozarja, da se ključna tveganja pri porabi proračunskih sredstev nanašajo na nepravilnosti, konflikte interesov, korupcije in dvojno financiranje, ki se pojavljajo v različnih fazah upravljanja z javnimi sredstvi, tako pri samem dodeljevanju sredstev kot tudi pri porabi.

Kot tvegano področje porabe proračunskih sredstev za leto 2024 je Urad za nadzor proračuna na podlagi analiz poročila Evropskega računskega sodišča, Računskega sodišča Evropske komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam, analize letnega poročila, delovanja notranjih revizijskih služb, Poročilo o nadzoru porabe evropskih sredstev, analiz prejetih prijav, medijskih objav ugotovljenih nepravilnosti v preteklih inšpekcijskih nadzorih ter analiz drugih podatkov identificiral področje izvajanja javnih razpisov z dodeljevanjem sredstev iz državnega tveganja kot tvegano področje. Javni razpisi so bili pri načrtovanju dela za leto 2024 prepoznani kot tvegano področje. Sum za nepravilnosti pri javnih razpisih je bil zaznan tudi iz medijev in prejetih prijav. Poleg tega gre za področje, ki v preteklosti še ni bilo sistematično nadzirano. Dejavniki tveganja za nepravilnosti pri javnih razpisih izhajajo iz višine sredstev, ki se razdelijo preko javnih razpisov, iz zapletenosti in specifičnosti postopkov, nedelovanja notranjih kontrol pri proračunskih uporabnikih in tudi iz drugih razlogov. Ob tem je pomembno izpostaviti, da je inšpekcijski nadzor nad porabo sredstev na podlagi javnih razpisov odvisen od faze, v katerem je javni razpis, ko je uveden nadzor. Predmet nadzora je tako lahko sam postopek izbora prejemnikov sredstev, ko sredstva še niso izplačana ali postopek, ko so sredstva delno izplačana in so projekti še v teku, pri čemer še ni mogoče presojati upravičenosti porabe z vidika dokončanja projektov ali pa se nadzor izvede, ko je razpis zaključen in so projekti prejemnikov sredstev zaključeni ter sredstva v celoti izplačana. V izvedenih nadzorih je inšpekcija zajela različne vidike in različne faze javnih razpisov. V primerih, ko v času nadzora projekti še niso bili zaključeni in še ni mogoče dokazati, da so bila sredstva morebitno neupravičeno izplačana oziroma nenamensko porabljena in da jih je potrebno vrniti, se nadzor lahko ponovi v kasnejši fazi razpisa, v kolikor obstaja tveganje, da je te preveritve potrebno izvesti. Tak primer izvedbe nadzora, ko javni razpis s projekti še ni bil zaključen je bil na primer nadzor pri Spiritu in Ministrstvu za gospodarstvo. Poleg področja javnih razpisov so bila za leto 2024 zaznana tveganja tudi na drugih področjih, ki so bila vključena v letni načrt dela. Na podlagi prejetega predloga drugega organa je bilo v letni načrt dela vključeno področje izvajanja ukrepov posredovanja pri visokih cenah energije. Nadzor še ni zaključen, zato v tem trenutku ne morem komentirati. V načrt dela je bila vključena tudi poraba sredstev, ki jih prejmejo občine iz državnega proračuna, in poraba sredstev, ki jih prejmejo posredni proračunski uporabniki pri tistih, ki v preteklosti še niso bili nadzirani ter področje financiranja raziskovalno razvojnih dejavnosti, kjer je bilo zaznano tveganje na podlagi prijav in predloga drugega organa, tudi v tem primeru nadzor še ni zaključen. Na področju proračunskega inšpiciranja so se v letu 2024 izvajali obsežnejši nadzori in nadzori na področjih, kjer se zaznava največje tveganje. V poročenem obdobju od 1. 1. do 30. 6. so bili izdani zapisniki v 12 nadzorih. Od 12 izdanih zapisnikov je bilo pet zadev iz leta 2023, ki so se izvedle in zaključile v letu 2024, ostalih sedem zadev pa je bilo začetih v letu 24. Pet nadzorov je bilo na dan 30. 6. še v teku. Nepravilnosti so bile ugotovljene v šestih primerih in so podrobneje predstavljene v poročilu. Povzetek, lahko povzetek nepravilnosti. Če predstavim, v enem primeru je šlo za nakup opreme, ki ni bil skladen z Zakonom o javnem naročanju, saj proračunski uporabnik ni preveril tržišča. V enem primeru je občina dvakrat zahtevala povračilo iz proračuna Republike Slovenije za intervencijske stroške za poplave, v enem primeru je šlo za nepravilnosti pri izplačilu nagrade. V enem primeru je šlo za nepravilnosti pri delu komisije v zvezi z javnim razpisom. V enem primeru je šlo za pomanjkljiv nadzor financerja nad porabo sredstev. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bila izplačana sredstva za projekt in ali je bil projekt dejansko potem tudi izveden. V enem primeru pa je proračunski uporabnik ugotovil, da so bila sredstva porabljena za nakup opreme, ki ni bila del investicijskega projekta, vendar ni zahteval vračila sredstev. V izvedenih nadzorih je bilo ugotovljenih 14 nepravilnosti in izrečenih 16 ukrepov. Od tega 15 priporočil po drugem odstavku 104. člena Zakona o javnih financah in en ukrep odločba po prvem odstavku stočetrtega člena Zakona o javnih financah. Ja, najlepša hvala za izčrpno poročilo.