Dober dan, spoštovani predsednik komisije, poslanke in poslanci, predstavniki in predstavnice in predstavniki Vlade, nevladnih organizacij in vsi ostali!

Gradivo, ki je podlaga za sklic današnje seje, je obširno in opozarja na vrsto težav, med katerimi mnoge segajo izven pristojnosti zagovornika, zato bom v nadaljevanju predstavila ključne zagovornikove aktivnosti, ki smo jih doslej usmerili predvsem v veljavni in nastajajoči novi Zakon o osebni asistenci.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede Predloga zakona o osebni asistenci večkrat izdal priporočila in povzela bom vsebino pomembnejših priporočil, ki smo jih lani izdali glede osnutka novega zakona.

Opozorili smo na potrebo po obrazložitvi in utemeljitvi razlogov za spremembe določb zakona, da bodo jasno razvidne ključne spremembe in učinki teh sprememb na človekove pravice in svoboščine ljudi z invalidnostmi ter drugih oseb. MDDSZ smo priporočili, naj utemelji skladnost zakona s Konvencijo o pravicah invalidov in Ustavo Republike Slovenije. Nadalje smo priporočili MDDSZ, da črta rešitve, ki neskladno s Konvencijo o pravicah invalidov in Ustavo Republike Slovenije napačno opredeljujejo invalidnost. Predlog neutemeljeno ožji krog upravičencev pravice do osebne asistence tako, da pravico do osebne asistence veže na status invalida in na trajnost okvare. Iz kroga upravičencev je izločil ljudi z dolgotrajnejšimi stanji okvare. Predlog kot relevanten za pravico določa tudi vzrok okvare, tako da iz kroga upravičencev izloča osebe, pri katerih je vzrok invalidnosti bolezen. Priporočili smo uporabo izraza "uporabnik", kot je v veljavnem zakonu, namesto izraza "invalid". Druga možnost je uporaba izraza "oseba z invalidnostjo".

Ključni pogoj za dodelitev in obseg pravice do osebne asistence mora ostati preprečevanje in odpravljanje učinkov vseh posledic invalidnosti na neodvisno življenje, na polno in učinkovito uživanje vseh pravic in svoboščin ter vključenost v družbo. Priporočili smo tudi, da se v ZOA ali pa v drugem zakonu podrobneje opredeli položaj otrok, mlajših od 15 let in uredi sistem zagotavljanja pravic, primerljivih z osebno asistenco, skladno z njihovo starostjo. Priporočili smo tudi, da se zagotovi podporno odločanje upravičencev do osebne asistence namesto nadomestnega odločanja po skrbnikih in zakonitih zastopnikih, kjer je to mogoče. Menimo, da je pomembna tudi ureditev pravnega sredstva za varstvo uporabnikov storitev asistence, če so jim bile kršene pravice. Priporočili smo tudi, da predlagatelj zakona utemelji primerljivost različnih pravic in storitev, namenjenih neodvisnemu življenju skupnosti. Opozorili smo, da je treba odpraviti pomanjkljivosti, neskladnosti in neutemeljene razloge za omejitve pravice do osebne asistence in medsebojno vključevanje drugih pravic. Priporočili smo tudi dopolnitev pravice do komunikacijskega dodatka, tako da bo ta pravica na voljo tudi ljudem z invalidnostmi, ki so komunikacijsko ovirani. Ta pravica mora biti zagotovljena vsem osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Opozorili smo tudi na upoštevanje mednarodno-pravnih obveznosti Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da finančni razlogi ne smejo biti ključni razlog za omejevanje socialnih in drugih pravic ljudem z določenimi osebnimi okoliščinami. Za postopno polno uresničevanje pravic je treba nameniti vse razpoložljive vire in prednostno varovati pravice skupin ljudi v najranljivejših položajih. Glede starostnih omejitev kroga upravičencev je zagovornik izvedel oceno diskriminatornosti ter nato na Ustavno sodišče podal zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o osebni asistenci v delu, ki onemogoča pridobitev pravic za uporabnike, ki so starejši od 65 let. Zagovornik je izvedel še drugo oceno diskriminatornosti in ugotovil, da je ista določba, neposredno diskriminatorna tudi za osebe z invalidnostjo, stare med 15 in 18 let. Oboje po mnenju zagovornikov predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije. Priporočili smo odpravo teh starostnih omejitev. Hvala.