Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci in vsi vabljeni, ki vam že v tej sobi vedno obračamo hrbte.

Torej s sprejetjem Zakona o osebni asistenci leta 2017 je bil narejen res velik korak naprej. Do sprejetja zakona se je osebna asistenca izvajala na podlagi razpisov. Izvajalci osebne asistence so bile invalidske in humanitarne organizacije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je preko razpisa sofinanciralo delo osebnih asistentov ne glede na to koliko ur osebne asistence so le ti opravili. Dodatno so sredstva za izvajanje osebne asistence izvajalci pridobivali tudi s strani FIHO. Posamezni izvajalci, ki so osebno asistenco izvajali večinoma za svoje člane, so sami izoblikovali merila kdo in v kakšnem obsegu je upravičen do osebne asistence. Osebna asistenca se je večinoma izvajala za gibalno ovirane, invalide, za slepe in slabovidne pa se je izvajala v obliki spremstva. Osebna asistenca, torej ni bila zajamčena pravica, ampak je bila sofinancirana preko programov. zato osebne asistence niso imeli vsi, ki bi jo potrebovali in tudi ne v obsegu, ki bi ga potrebovali. Ravno to je bil najpomembnejši razlog za sprejetje zakona. S tem, ko je osebna asistenca postala zajamčena pravica so do nje upravičeni vsi uporabniki, ki izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje. Do osebne asistence pa so poleg gibalno in telesno oviranih posameznikov upravičeni tudi posamezniki z duševnimi, intelektualnimi in senzornimi okvarami. Veljavni zakon postavlja uporabnika v središče. Obseg storitev osebne asistence se ugotavlja glede na potrebe uporabnika. Uporabnik sam izbere izvajalca osebne asistence. Uporabnik mora imeti nadzor nad organizacijo in oblikovanjem osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje in želje. Z zakonom se uresničuje tudi enega od temeljnih ciljev konvencije o pravicah invalidov. Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri načrtovanju in izvajanju osebne asistence je treba upoštevati spoštovanje in dostojanstvo uporabnika, pravico do svobodne izbire in odločanja med postopkom uveljavljanja pravice do osebne asistence in njenim izvajanjem, omogočiti vključenost v družbo, individualno obravnavo ter zagotavljanje enakih možnosti ter dostopnost. Na ministrstvu se zavedamo, da je Zakon o osebni asistenci življenjskega pomena za zagotavljanje neodvisnega življenja invalidov in njihovega vključevanja v družbo in predstavlja velik napredek v razvoju invalidskega varstva in družbe kot celote. Ministrstvo vseskozi izvajanja zakona tesno sodeluje z vsemi deležniki, ki sodelujejo na področju izvajanja osebne asistence, tako s centri za socialno delo, Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo, seveda pa tudi z izvajalci osebne asistence, sindikatom in z uporabniki osebne asistence. Izvajanje osebne asistence je živ organizem, vsakodnevno naletimo na različne situacije in nove izzive. Cilj ministrstva je bil in vedno bo zasledovati rešitve, ki pripomorejo k izboljševanju sistema izvajanja osebne asistence. Zaradi številnih anomalij pri izvajanju storitev osebne asistence, je ministrstvo pripravilo predlog novega Zakona o osebni asistenci in ga že dvakrat poslalo v javno obravnavo. V prvi javni obravnavi smo prejeli več kot 1500 strani pripomb, kar priča o velikem pomenu zakona za širšo družbo. Trenutno usklajevanje z vsemi deležniki še vedno poteka, saj se bodo v predlogu novega zakona urejale tudi pravice osebnih asistentov. Glavni poudarki novega zakona o osebni asistenci so predvsem razmejitev osebne asistence in dolgotrajne oskrbe tako, da se v zakonu definira tako aktivnost kot invalidnost, predlagano je, da bi komisijo za ocenjevanje pravice do osebne asistence sestavljal strokovnjak s področja invalidskega in socialnega varstva ter strokovnjak zdravniške stroke zaposlen na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot osebni asistent bi lahko delal en družinski član, razen če ima uporabnik priznanih več kot 80 ur osebne asistence, bi bila lahko osebna asistenta dva družinska člana. Podrobno se ureja področje nadzora izvajanja osebne asistence, natančno se določa pristojnost socialne inšpekcije v postopkih nadzora, preprečuje se pretirana prekarizacija dela osebnih asistentov na način omejitve samostojnih podjetnikov posameznikov, kot osebnih asistentov v obsegu 20 odstotkov vseh opravljenih ur pri izvajalcu v preteklem mesecu. Ureja se pravne podlage za uporabo informacijskega sistema. Vse omenjene spremembe zakona delamo za to, da v ospredje postavimo transparentnost sistema. In hkrati skrbimo, da bodo do osebne asistence upravičeni uporabniki pod enakimi pogoji z namenom pridobitve skrbi in storitev, ki jih dejansko tudi potrebujejo. Predlog zakona predvideva tudi ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence, ki se bodo izvedle v roku petih let od uveljavitve zakona, izvedle pa se bodo na podlagi ocenjevalnega orodja in pogojev, ki so veljali v času pridobitve pravice posameznika, prav tako je predvideno preverjanje upravičenosti do osebne asistence vsake dve leti po dopolnitvi starosti 65 let. Trenutno pa se izvajajo redni postopki ocenjevanja na podlagi vložene vloge za pridobitev pravice do osebne asistence, postopki ponovne ocene zaradi spremembe zdravstvenega stanja pri uporabniku ter postopki uvedeni po uradni dolžnosti zaradi podane prijave o morebitni kršitvi izvajanja storitev osebne asistence.

Na ministrstvu naslavljamo tudi problem višine plačil osebnih asistentov v zvezi s povišanjem minimalne plače in preverbo plačnega sistema javnih uslužbencev. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za finance smo iskali rešitev v primerljivih poklicih v javnem sektorju, z namenom diferenciacije plač osebnih asistentov. Osebni asistent ena bi bil tako uvrščen v 1,06-kratnik minimalne plače ali v 1,09-kratnik minimalne plače, osebni asistent dva pa v 1,12- kratnik minimalne plače ali pa v 1,15-kratnik minimalne plače. Osebni asistent dva lahko poleg osnovne plače kot že sedaj prejema tudi dodatek za posebne obremenitve v višini 15 odstotkov, osebni asistent ena in osebni asistent dva lahko napredujeta znotraj sistema kot tri leta nepreklicno delata kot osebna asistenta s čimer se podpira karierno napredovanje. Posledično bi se tudi v pravilniku o osebni asistenci morala določiti ustrezna cena ure storitve osebne asistence glede na diferenciacijo plač osebnih asistentov. Pogovori v zvezi s tem z vsemi deležniki še potekajo.

V mesecu decembru leta 2024 je osebno asistenco izvajalo sto izvajalcev osebne asistence za 4 tisoč 370 uporabnikov osebne asistence. Finančna sredstva za izvajanje veljavnega zakona so v letu 2024 znašala 225 milijonov evrov. Trenutni predlog predvideva povečanje državnih izdatkov za izvajanje tega zakona, kar pomeni, da pri njem ne gre za šparanje na invalidih. Na kratko sem poskušal orisati najpomembnejša področja izvajanja osebne asistence, ki so nam v zadnjem obdobju v največji izziv. Nič od danes povedanega ni vklesano v skalo. Pred nami je še en krog usklajevanja zakona na Ekonomsko-socialnem svetu, ponovno obravnava na pogajalski skupini, ki je sestavljena iz vseh deležnikov v sistemu, ter predstavitev zakona na Svetu za invalide. Verjamem, da bomo na teh usklajevanjih uspeli skupaj najti rešitve za odprta vprašanja, o katerih boste, verjamem, danes govorili tudi vabljeni. Hvala.