Spoštovana, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Ključni cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu je uskladitev nacionalne bančne zakonodaje s predpisi Evropske unije. S predlogom zakona se tako dodatno nadgrajujejo še nekatere določbe Zakona o bančništvu, s čimer se želi povečati učinkovitost bonitetnega nadzora bank v praksi. Zdaj dovolite, da res na kratko povzamem poglavitne rešitve, ki jih zajema predlog zakona. Povzame se jih lahko v sedmih vsebinskih sklopih. Eno je prenos direktive glede digitalne operativne odpornosti v finančni sektor, v skladu s tem se dopolnjujejo določbe Zakona o bančništvu v smeri nadgradnje notranjega upravljanja, zahtev pri načrtih neprekinjenega poslovanja, pri ocenah tveganj, pri pripravi načrta sanacije, glede digitalne operativne odpornosti in poročanja.

Drugič je uskladitev z Uredbo o trgih kripto sredstev glede tega se med seboj finančne, se med finančne storitve dodajo tri nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke, in sicer izdajanje elektronskega denarja vključno z žetoni elektronskega denarja, izdajanje žetonov vezanih na sredstva ter storitve v zvezi s kripto sredstvi.

Tretjič, predlog zakona prinaša tudi direktivo glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa, pri čemer se določi pravna podlaga za pošiljanje informacij evropski 1. točki dostopa v zvezi z izvajanjem nadzora bank.

Četrtič, uskladitev z nekaterimi določbami direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti in sicer se uvaja revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

Petič. Nadalje se obstoječe definicije pojmov uskladijo z definicijami iz uredbe o spremembi Uredbe glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag.

Šestič je tudi prenos direktive o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, pri čemer se določa večja jasnost glede uporabe določb, ki urejajo tako imenovane kreditne družbe, torej velike investicijske družbe, ki so po zakonodaji EU obravnavane kot kreditne institucije, ker nad njimi nadzor izvaja Evropska centralna banka.

In sedmič, s predlogom tega zakona se odpravijo še nekatere neskladnosti prenosa direktive v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala, na katere nas je opozorila Evropska komisija. Poleg teh sprememb, ki so povezane s prenosi EU direktiv, se pa s predlogom spreminjajo še nekatere določbe Zakona o bančništvu z namenom, da se poveča učinkovitost bonitetnega nadzora bank. Recimo določi se, da je po novem banka vlagatelj vloge za upravljanje člana funkcije upravnega odbora banke, uprave banke oziroma nadzornega sveta in ne več kandidat kot to velja do sedaj. Potem se omogoči možnost uporabe portala ECB preko katerega se lahko predložijo vloge in informacije v zvezi z nadzornimi postopki enotnega mehanizma nadzora. Ukinja se dodatni revizijski pregled, s čimer se zmanjšajo administrativne in stroškovne obremenitve bank. Predlaga se podaljšanje obdobja, v katerem mora biti letno poročilo z revizorjevimi poročili dostopno na javni spletni strani banke, s čimer se ta obveznost uskladi z ostalo zakonodajo. Zagotovi se pravna podlaga za nadzorniški dialog v okviru nadzorniškega pisma ter pravna podlaga za pošiljanje poročila banki o preliminarnih ugotovitvah v zvezi z izvedenim inšpekcijskim pregledom. In pa predlaga se podaljšanje zastaralnega roka v zvezi s postopki o prekrških, ki jih vodi Banka Slovenije, upoštevaje kompleksnost teh postopkov in dejstva, da zaradi tega vse več postopkov zastara; podaljšanje zastaralnega roka je tako nujno za zagotovitev učinkovitega sankcioniranja.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi amandmaji koalicije, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila. Vlada z njimi soglaša, zato predlagam, da besedilo predloga zakona vključno z amandmaji koalicije podprete. Hvala.