Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, z vidika skladnosti s pravnim sistemom pa tudi z nomotehničnega vidika.

Namen predloga zakona je urediti institut nezdružljivosti opravljanja funkcije sodnika Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi. Nezdružljivost funkcije sodnika Ustavnega sodišča ureja že Ustava, in sicer v 166. členu, na zakonski ravni pa ga urejata dva zakona, in sicer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakon o ustavnem sodišču. V zvezi s tem je Zakonodajno-pravna služba že v samem uvodu svojega mnenja opozorila, da so temeljna pravna vprašanja, ki so povezana s predlogom zakona, naslednja: katera materialnopravna ureditev velja za nezdružljivost sodnika Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi, katera procesnopravna ureditev velja za to nezdružljivost in kateri organ je pristojen za odločanje o nezdružljivosti funkcije sodnika Ustavnega sodišča. Predlog zakona posega v veljavno ureditev, in sicer tako, da ukinja posebno materialno pravno ureditev, hkrati pa določa tudi splošno ureditev po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek, glede postopka uvaja dve novi postopkovni pravili, ki nakazujeta, da postopek nezdružljivosti sodnika Ustavnega sodišča poteka po Zakonu o ustavnem sodišču. Torej vse to kaže, da je že veljavna ureditev kompleksna, predlog zakona pa te kompleksnosti sploh ne odpravlja, ampak jo še poglablja.

Če se opredelim torej do samega predloga zakona: po mnenju Zakonodajno-pravne službe predlog zakona ne spoštuje načel pravne države, predlog zakona je sporen z materialnopravnega vidika. Predlog zakona je sporen s procesnopravnega vidika, predlog zakona je sporen tudi z vidika pristojnega organa in na koncu seveda je predlog zakona sporen tudi z vidika pravnega sistema, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Če pojasnim; nezdružljivost funkcij je tako pomemben institut, da mora biti vnaprej jasno in nedvoumno zakonsko urejen in samo na takšni pravni podlagi lahko nastanejo pravne posledice, ki posegajo v njegov položaj. Zato morajo biti v pravnem redu po mnenju Zakonodajno-pravne službe jasno opredeljeni kriteriji oziroma pogoji, ko je opravljanje pridobitne dejavnosti prepovedano ali pa dopuščeno tudi sodniku Ustavnega sodišča. Določen mora biti organ, ki je pristojen za ugotavljanje obstoja nezdružljivosti, postopek ugotavljanja nezdružljivosti, pa tudi pravne posledice obstoja nezdružljivosti. Predlog zakona vseh teh ustavnopravnih zahtev ne izpolnjuje. Predlog zakona je sporen tudi z materialnopravnega vidika. Materialnopravno je sporen zato, ker v četrti alineji prvega odstavka 16. člena črta posebno ureditev, hkrati pa se v celoti sklicuje na splošno ureditev. Če poseben zakon črta posebno ureditev in se nato sklicuje na splošno ureditev, odpade njegov namen, ki je v urejanju posebnosti, s tem pa odpade tudi potreba po posebni ureditvi v posebnem zakonu. Po drugi strani pa predlog zakona je materialnopravno sporen, ker ohranja tretjo alinejo prvega odstavka 16. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki določa prepoved članstva v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb; v tem delu pa je predlog zakona brez utemeljenih razlogov bistveno ožji kot je ureditev v sistemskem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Z materialno pravnega vidika je potrebno opozoriti še na eno stvar in sicer na vprašanje ustavne skladnosti prenehanja funkcije torej sodnika Ustavnega sodišča, ki jo določa Zakon o Ustavnem sodišču v tretjem odstavku 16. člena, in sicer to presojo je potrebno opraviti z vidika 164. člena Ustave, ki izrecno in taksativno določa razloge za predčasno razrešitev sodnika Ustavnega sodišča. Zakon Ustave ne upošteva, predlagatelj pa se do ustavne skladnosti te pravne posledice ni opredelil. Predlog zakona je nadalje sporen tudi s procesno pravnega vidika in sicer, predlog zakona v novem 16.a členu določa le dve postopkovni pravili, ne določa pa postopka in ne določa ostalih prvin, postopkovnih prvin, ki jih torej mora urejati vsak zakon, ki se nanaša na odločanje o pravicah in obveznostih, to pomeni, da niso izrecno določeni vrsta postopka, ustavna procesna jamstva, pravni akt, pravno sredstvo in pa sodno varstvo. Iz načel pravne varnosti in jasnosti ter pomenske določljivosti predpisov namreč izhaja zahteva, da je treba vse te bistvene elemente sodnega varstva in pravnega sredstva jasno in pomensko določljivo opredeliti v samem zakonu. Če zakonodajalec ne določi jasno pravil na podlagi katerih lahko sodišče odloča v konkretnem sporu ali pa o konkretnem pravnem sredstvu, s tem krši Ustavo in pa posega v pravno varnost ter zaupanje v pravo.

Glede pristojnega organa. Ena od temeljnih pomanjkljivosti predloga zakona je, da ne določa kateri organ odloča o nezdružljivosti funkcije sodnika Ustavnega sodišča, torej Komisija za preprečevanje korupcije ali Ustavno sodišče. Poleg tega je sam predlog zakona vseboval tudi določbo oziroma jo še vsebuje, da predsednik Ustavnega sodišča pridobi mnenje KPK o nezdružljivosti, če meni, da gre za delo, ki ga ustavni sodnik ne sme opravljati. Ustavno sodišče je najvišji organ ustavnosti in zakonitosti sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen organ. Odločanje Ustavnega sodišča torej o nezdružljivosti funkcije sodnika ustavnega sodišča zato ne more biti vezano na pridobitev mnenja drugega pristojnega organa, ker bi to pravno ogrozilo ali celo izničilo njegov samostojen in neodvisen položaj.

Na koncu je treba poudariti še, da je predlog zakona sporen tudi z vidika pravnega sistema, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Predlog zakona je namreč v tem delu sporen z vidika razmerja med sistemsko in posebnimi ureditvami in s tem z vidika enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Predlog zakona namreč določa posebno ureditev, ki se materialno pravno navezuje na splošno ureditev, procesno pa se razlikuje od te ureditve, prav tako pa se razlikuje od drugih posebnih ureditev instituta nezdružljivosti, ki velja za druge samostojne državne organe, torej za sodnike, državne tožilce, člane računskega sodišča, varuha človekovih pravic. Predlog zakona predlaganega razlikovanja ne utemeljuje s stvarnimi in razumnimi razlogi, ki bi za zagotovitev ustavne skladnosti razlikovanja utemeljevali prav takšno posebno ureditev za sodnike Ustavnega sodišča. S tem predlog zakona povečuje različnost instituta nezdružljivosti funkcij v razmerju do splošne ureditve, hkrati pa tudi do drugih posebnih ureditev in s tem vpliva na pravni sistem, enakost pred zakonom in enako varstvo pravic.

Če se opredelim še do amandmajev. K predlogu zakona so vloženi predlogi za amandmaje odbora. Predlagani amandmaji so izrazito sporni, ne sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe in ne odpravljajo temeljnih ustavno pravnih in pravno sistemskih opozoril, ampak pravno spornost predlagane ureditve mestoma še dodatno poglabljajo, zato vsa opozorila zakonodajnopravne službe ostajajo. Hvala.