Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica odbora. Ja, zakon oziroma novela zakona je nastala po tem, ko je predsednik Ustavnega sodišča pozval zakonodajni organ, da naj opredeli nezdružljivost funkcij ustavnega sodnika oziroma nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika z dejavnostjo oziroma članstvom. Namreč zgodilo se nam je primer, ko je ustavni sodnik opravljal dejavnost, za katero je sicer zatrjeval, da je dovoljena po zakonu o ustavnem sodišču, vendar jo je opravljal v pravno organizacijski obliki samostojni podjetnik. To dejavnost je opravljal dlje časa, s čimer je seveda, kako naj rečem, vrgel kar kar velik madež ne samo na svojo funkcijo, ampak na celotno Ustavno sodišče, ne glede na to, da se je skliceval na to, da naj bi opravljal dovoljeno dejavnost visokošolske, ne vem, sodelovanja v visokošolskem zavodu oziroma poučevanja v visokošolskem zavodu, je s tem, morda nevede, kršil tudi Zakon o visokem šolstvu. Torej, imamo ustavnega sodnika, za katerega je popolnoma jasno, evidentno, ne glede na to, da bo verjetno danes poskušano, poskuša, se bo poskušalo prikazati drugače, da je opravljal dejavnost, ki je nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika. In pač svojo funkcijo opravlja še naprej, ker Ustava določa, v katerih primerih lahko ustavnemu sodniku funkcija preneha. Pač Ustava je, kakršna je, Zakon o Ustavnem sodišču je, kakršen je trenutno. Sam Zakon o Ustavnem sodišču ni imel določenega ne organa, ki bo odločal o nezdružljivosti, prav tako ni imel določenega postopka. Jaz sem kot predsednica Državnega zbora sledila pozivu predsednika Ustavnega sodišča, da naj se zadevo ustrezno naslovi. To že zdaj povem kolegom, ki bodo verjetno podali kakšne težje besede in pa branili dotičnega ustavnega sodnika, da sama novela na njegov položaj ne bo imela nobenega vpliva. Naj pa bo jasno za slovensko javnost, da je kaj takega v državi, ki je pravna država, kjer Ustavno sodišče opravlja nalogo varuha ustave, nesprejemljivo, nedopustno in seveda si do sedaj nobeden od ustavnih sodnikov niti rednih sodnikov kaj takega ni dovolil. Imeli smo samo en primer v rednem sodstvu, ko je sodnica, ki je sodniška funkcija mirovala, odprla s. p. in v tistem primeru je predsednica sodišča, kjer je sodnica opravljala funkcijo, takoj obvestila Sodni svet in Sodni svet je nemudoma prepovedal dotični sodnici opravljati dejavnost samostojne podjetnice, ne glede na to, da je sodniška funkcija mirovala - toliko, da bo jasno. Kaj takega, kar si je privoščil ustavni sodnik, je nesprejemljivo, nedopustno in seveda popolnoma nezdružljivo s funkcijo ustavnega sodnika. Če pa je resnično, to ne vemo, ker je pač bil samostojni podjetnik, opravljal funkcijo oziroma opravljal dejavnost visokošolskega učitelja, sodelavca ali karkoli že, je s tem kršil še Zakon o visokem šolstvu, ker namreč take dejavnosti po Zakonu o visokem šolstvu ni mogoče opravljati preko pravno organizacijsko, pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik. Lahko pa seveda sodniki táko dejavnost tudi ustavni sodniki opravljajo preko podjemnih pogodb, preko avtorskih pogodb, kjer so zadeve transparentne, kjer se točno vidi, kaj je bilo opravljeno in kolikšno je bilo prejeto plačilo. Toliko za uvod, ker se potem ne bom odzivala na morebitne provokacije s strani tistih, ki bodo tako dejanje branili.

Zdaj pač naj še malo na splošno povem, da pač Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 23.

člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožba proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. In ta ustavna določba izraža tri temeljna načela našega sodstva, in sicer načelo zakonitosti, načelo neodvisnosti, načelo nepristranskosti in za ureditev oziroma uresničitev omenjenih načel je potrebna ustrezna ureditev položaja nosilcev teh načel, torej posameznih sodnikov oziroma sodnic. Neodvisnost in nepristranskost sodnika je tesno povezana z ustavnim načelom o nezdružljivosti sodniške funkcije, ki z namenom zagotovitve dejanske neodvisnosti, nepristranskosti kot tudi objektivnega videza nepristranskosti preprečuje sodniku opravljati določene funkcije in dejavnosti, in omenjeno velja tako za redne sodnike kot tudi za ustavne sodnike. In čeprav je najvišje sodišče v Republiki Sloveniji Vrhovno sodišče, ima posebno vlogo v slovenskem ustavnem pravnem redu Ustavno sodišče Republike Slovenije kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin. Da je neodvisnost in nepristranskost bistvenega pomena tudi za ustavne sodnike - saj kar ne morem verjeti, da moram to poudarjati, ampak očitno je potrebno -, potrjuje dejstvo, da že Ustava Republike Slovenije v 166. členu določa, da funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika ustavnega sodišča. Zakon o ustavnem sodišču v svojem 16. členu sicer ureja področje nezdružljivosti ustavnih sodnikov in sodnic, vendar zakonska ureditev tega področja ni urejena niti približno tako podrobno kot recimo v krovnem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije je že večkrat javno izpostavila, da je zakonska ureditev področja nezdružljivosti funkcij nepregledna in ustvarja tveganja za izvajanje nadzora. Zato ocenjujem, da je pač potrebna ustrezna prilagoditev Zakona o Ustavnem sodišču. Prvotno je bil predlog zelo benevolenten, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, da je treba bolj določno opredeliti organ in pa tudi postopek, po katerem se bo nezdružljivost ugotavljala. Sprejema mnenje Zakonodajno-pravne službe oziroma njihova opozorila in zato sem tudi pripravila predlog za amandmaje odbora, kjer sedaj o nezdružljivosti odloča predsednik Ustavnega sodišča oziroma potem po pritožbi dotičnega sodnika, ki pač predsednika obvesti o opravljanju dejavnosti oziroma o članstvu, da potem odloča Ustavno sodišče na seji. Potem so dodane še spremembe, kjer sem tudi slišala opozorila, da je potrebno dodati rok, torej, v kakšnem roku naj sodnik poda pritožbo, ustavni sodnik poda pritožbo na odločitev predsednika Ustavnega sodišča o nezdružljivosti in pa v kakšnem roku mora Ustavno sodišče odločiti. Sedaj, če bo seveda sprejet, sprejeta novela Zakona o Ustavnem sodišču imamo določeno kdo odloča o nezdružljivosti in imamo pač določen tudi postopek. Pri tem smo sledili tudi pripombam Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na ureditev Evropskega sodišča za človekove pravice kako je tam urejena nezdružljivost in smo to tudi oziroma sem to tudi upoštevala. Še enkrat naj povem, da to kar se je zgodilo je nesprejemljivo. Nedopustno in ni vredno funkcije ustavnega sodnika, ampak je, kar je. Pri nas seveda velja načelo pravne države glede tega, ker seveda nismo pričakovali, da bi kakšen sodnik, sploh ne ustavni sodnik se kaj takega spomnil, seveda potem ni bilo niti ustreznih določb in verjamem, da vnaprej ta določba verjetno ne bo uporabljena, ker bodo sodnice in sodniki oziroma ustavne sodnice in ustavni sodniki seveda vedeli pod kakšnimi pogoji in kako lahko opravljajo tiste dejavnosti, ki jih pa lahko opravljajo poleg svoje sodniške funkcije. In to so dejavnosti poučevanja v visokošolskih zavodih, ampak seveda v ustrezni pregledni obliki, kjer bo to transparentno.

Toliko zdaj z moje strani. Jaz upam na plodno razpravo. In tudi seveda upam, da se bo večina izmed vas strinjala, da si takšne situacije, kot smo jo bili deležni, v prihodnosti več ne želimo. Ker ja, to pa meče slabo luč na sodstvo, pa bom zdaj rekla, Ustavno sodišče je sicer seveda izvzeto iz rednega sodstva, ampak to pa je tisto, kar pa meče slabo luč na sodstvo in ustvarja pri državljanih vtis, da sodstvo ne deluje tako kot bi moralo, da ni neodvisno, da ni nepristransko ali pa celo vtis, da je tistim, ki so čisto na vrhu dovoljeno vse, tistim ki pa so bolj pri dnu tistim pa, tistim pa ni dovoljeno, sploh ne. Kaj takega sem omenila primer. Primer sodnice, ki je sodniško funkcijo mirovala, ki bi ji seveda Sodni svet nemudoma odvzel mandat, če bi opravljala delo preko pravno organizacijske oblike samostojna podjetnica. Tako da ja, v bistvu doprinos k pravni državi, bi rekla in pa seveda sledenje pozivu predsednika Ustavnega sodišča, da naj zakonodajni organ ustrezno uredi dotično nezdružljivost ustavnih sodnikov.

Hvala lepa.