Ja, hvala za besedo. Janko Male, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.

Zelo sem vesel, da se to vprašanje tematizira tudi v Državnem zboru, vprašanje skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki sem ga ocenjeval vedno kot formulo, kateri moramo dati več vsebine. Večkrat sem rekel, da skupni slovenski kulturni prostor ostaja neka retorična floskula, v dejanskem življenju pa pravzaprav s tem ne vemo kaj veliko početi. Dejstvo je namreč, da smo na Koroškem, tako kot je Jože Osterman že lepo povedal, ustvarili eno močno kulturno gibanje v katerem se utemeljujemo kot Slovenci in kultura je tista podstat, ki nam daje upanje, da bomo na tem jezikovno občutljivem obrobju tudi preživeli. Zato pravimo in mislimo, da brez naslombe na osrednji slovenski kulturni prostor, jezik na Koroškem in v drugih sosednjih državah ne more preživeti. Komunikacija in dialog z osrednjim slovenskim kulturnim prostorom je bistvenega pomena in zato sem bil zelo kritičen v zadnjih 20. letih, od leta 2005 naprej, ko je tedanji minister za kulturo oddal vse reference o kulturi manjšin na Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od tedaj naprej pravzaprav kulturno ministrstvo ni bilo več naš pogovorni partner. Sem pa v zadnjem času zelo zadoščen, da prihaja do premikov. Navsezadnje sem tudi danes s strani državnega sekretarja slišal in pred tednom dni dobil pismeno obvestilo, da se ta komunikacija zopet vzpostavlja s konkretnimi dejanji. Jaz sem zelo vesel, da pride do dveh, da bo prišlo letos do dveh razpisov preko, katerih bodo po eni strani sofinancirani kulturni projekti, ki nastajajo v slovenski državi in se bodo pretakali tudi med koroške Slovence oziroma med Slovence v sosednjih državah. Prvič bo menda objavljen poziv za financiranje manjšinskih medijev. Zelo lepo, če se bo to realiziralo. Jaz sem ministrstvu tudi zelo hvaležen, da je letos bilo možno obdržati gledališki abonma z vašo pomočjo, z interventnimi sredstvi, ki smo jih z vaše strani dobili. Gre namreč za enega največjih kulturnih projektov, ki gre v smer profesionalizacije kulturnega ustvarjanja, namreč gledališki abonma s poklicnimi gledališči iz Slovenije, ki ga realiziramo že od leta 2001 naprej, je verjetno ena najbolj kvalitetnih kulturnih dogodkov, ki jih realiziramo pri nas na Koroškem. Začeli smo z zagonskimi sredstvi Evropske unije leta 2001, vendar pa smo potem bili soočeni z določeno krizo, ker nam je Ministrstvo za kulturo od leta 2005 naprej odrezalo finančne korenine.

Od letos naprej vidim, da bo to spet šlo in upam, da se bo sistem toliko spremenil, da bomo iz interventnih sredstev ta denar lahko dobivali iz programskih sredstev, in da bomo na ta način vključeni v slovenski kulturni nacionalni program. To bi si želel. To je eno.

Drugo, jaz sem tudi zelo hvaležen Zvezi kulturnih društev Slovenije, da je bila iniciativna na tem področju in začela problematizirati vprašanje skupnega slovenskega kulturnega prostora v taki obliki, kot smo to danes slišali. Jaz sem resolucijo, ki je bila sprejeta meseca julija v Državnem zboru pregledal, sem jo prebral in moram reči, da je nekoliko ohlapna, in če bo sedaj sledil akcijski program, ki bo opredelil določene naloge v zvezi s kulturo, v zvezi z manjšinami, potem gre vse skupaj v pravo smer. To me zelo veseli in upam, da bomo na drugih srečanjih, ko bomo ustanovili slovensko kulturno koordinacijo, kar se bo verjetno zgodilo v Novi Gorici, si lahko predstavljam, ker je Evropska prestolnica kulture, potem bomo imeli možnost in platformo, da bodo vsi kulturni dejavniki in predstavniki kulture manjšin iz sosednjih držav našli tako platformo, kjer bodo lahko svojo specifiko vnašale v osrednji slovenski kulturni prostor. Tega si želimo, pravim, sem zadoščen, ker vidim, da se stvari razvijajo v pravo smer. Hvala lepa.