Hvala za besedo in lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, predvsem pa vsem gostjam in gostom iz skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Da ne bom predolg, pa ne bom ponavljal stvari, ki jih je pred mano že državna sekretarka Humar povedala, bi tudi jaz poudaril, kar nazadnje kaže tudi aktivnosti tako urada kot tudi drugih, da je pač delovanje na različnih nivojih na področju kulture tisto vezivo, ki najbolj povezuje prebivalce Republike Slovenije in ostale Slovence po svetu, predvsem tiste, ki so tik ob meji. To se še posebej zavedamo tisti, ki smo, ki živimo dejansko celo življenje na meji.

Zdaj, če bi jaz šel zelo konkretno bom probal iti, da ne bom preveč splošno glede na to, kar je bilo poslano oziroma pobuda, ki je bila podana s strani zveze kulturnih društev, jaz bi se tudi ob tej priliki opravičil, če nismo dali pisnega odziva, vam bom zdaj ustno pojasnil ene zadeve in razložil je na Ministrstvu za kulturo že izvajamo in kaj načrtujemo v tem in naslednjih letih.

Glede vprašanja resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 je tukaj treba povedati, da je za razliko od prejšnjih resolucij drugače konceptualno zastavljen in je velik poudarek poleg resolucije na akcijskem načrtu za izvajanje te resolucije. Pretekle resolucije, preteklo resolucijami dal to, da se akcijski načrt Vlade ni sprejel tako, da akcijski načrt je pa tisti izvedbeni dokument, ki šele omogoča dejansko preliti strateške usmeritve v neko meso oziroma konkretne ukrepe, ki jih ministrstvo lahko izvaja. Tako da če te /nerazumljivo/ resoluciji je pač kulturna politika razdeljena na poglavja, na podlagi različnih področij kulture, se pravi o razvoju, javni rabi slovenskega jezika, o razvoju sistema posredovanja kulturnih vsebin, zagotovi dostopnosti, kulturna raznolikost, knjižnična dejavnost in tako dalje.

Zdaj pa akcijski načrt 2024 do 2027 je zdaj tik pred vložitvijo na vlado. Ta pa konkretizira te splošne usmeritve. In ta akcijski načrt ima v njem posebno poglavje z naslovom Podpora kulturnim projektom in programom v zamejstvu. Ukrep zajema razpise in pozive s katerim ministrstvo, Javna agencija za knjigo in Javni sklad za kulturne dejavnosti podpira kulturne programe in projekte v zamejstvu. Ta ukrep ima več sklopov, se pravi, kot sem že prej nosilca naštel, sofinanciranje kulturnih projektov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti preko javnega sklada za kulturne dejavnosti, sofinanciranje projektov na podlagi nacionalnega programa za jezikovno politiko, sofinanciranje programa Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, nakup knjižničnega gradiva za potrebe delovanja s Slovenci v zamejstvu in sofinanciranje projektov slovenskih založb v zamejstvu. Vse te ukrepe se tudi že zdaj izvaja in bom tudi potem predstavil številke za leto 2023, so zvezana, je pa, pripravljamo pa letos, bo pa tudi v tem mesecu verjetno že nov poziv, ki bo dodatna zadeva primerna za organizatorje zamejske v zadnjem dogodku. Mi smo že v lanskem letu izvedli nov poziv za večjo dostopnost kulturnih vsebin po celotni Sloveniji, tako da pravim, da v bistvu na podlagi tega poziva se lahko kulturni domovi prijavljali in se na podlagi tega lahko sofinancirajo gostovanja gledališč, razstav, koncertov po celotni Sloveniji, tako da povečamo dostopnost tudi v manjše kraje, ker je to večkrat problem, da manjši kulturni domovi ne zmorejo teh finančnih stroškov teh gostovanj. Z letošnjim letom pa bomo poseben sklop sredstev namenili organizatorjem dogodkov iz zamejstva, se pravi, da bodo lahko tudi kulturni domovi in društva iz zamejstva lahko prijavila na ta poziv in prijavila razne gledališke predstave, razstave, koncerte, ki nastajajo v Republiki Sloveniji in s tem prenesla te vsebine tudi v svoje kraje, tako da v bistvu tudi na ta način dodatno, dodatno podpiramo in povezujemo enot ta skupni slovenski kulturni prostor, tako da tisto, kar se ustvari v Republiki Sloveniji, ne ostane samo tukaj, ampak gre tudi čim širše, tudi preko meje. Zdaj, če malo predstavim, ne bom predolg, še konkretne številke, mogoče, kaj je Ministrstvo za kulturo do sedaj financiralo. Zdaj podatke bom dal za 2023, za 2024 ni še končnih podatkov, pa rajši grem bolj natančno, poskušam, tako da v letu 2023 je za javno agencijo za knjigo in javni sklad Republike Slovenije namenilo skoraj 500 tisoč evrov. Potem je tukaj še Slovensko stalno gledališče, ki ga financiramo, ste tukaj podatki, ampak je financirana tako kot druga, vključena v mrežo slovenskih gledališč in se pač financira tudi njihovo delovanje, tako kot slovenska narodna gledališča v Novi Gorici, Mariboru pa v Novi Gorici. Za projekt Slovenščina v vrtcu Slovenskega nacionalnega inštituta / nerazumljivo/, je leta 2023 namenila 10 tisoč evrov, za projekt Vsebinska / nerazumljivo/ jezikovnega portala slovenščine kot manjšinski jezik 28 tisoč evrov letno 2024. Posebej smo podprli projekt Pogled dlje abonma Slovenske prosvetne zveze na Koroškem. Potem pa je to že omenjeno financiranje nakupa knjižničnega gradiva. Tukaj sredstva načrtuje tiste knjižnice, ki delujejo na mejnih območjih in so upravičeni do predlaganega nakupa tovrstnega gradiva. Tukaj govorimo o Krajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Goriška knjižnica Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Koroška osrednja knjižnica doktorja Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Za osrednje knjižnice Slovencev v zamejstvu pa se upoštevajo Narodna in študijska knjižnica Trst, Slovenska študijska knjižnica Celovec, Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru ter Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačič Karlovac. Skupno / nerazumljivo/ knjižnice, nakup knjižničnega gradiva za potrebe Slovencev v zamejstvu prejmejo 6 tisoč evrov. Vsako leto tudi mi financiramo tudi delovanje naših splošnih knjižnic, in tukaj je treba predvsem, ki deluje na obmejnih območjih, to kar sem tudi prej naštel, so tudi prejeli dodatna sredstva zaradi tega, poleg tega pa je ministrstvo tudi sofinanciralo v letu 2023 nakup bibliobusa Goriške knjižnice Franceta Bevka v višini 150000 evrov. Ta bibliobus obiskuje tudi Peter in Doberdob v Italiji. Okej, kot sem že omenil, je tukaj tudi javna agencija za knjigo in javni sklad za kulturne dejavnosti.

Mogoče je treba za konec omeniti aktivnosti, ki namenja Evropska prestolnica kulture, ki je seveda plod sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, ampak njen učinek je namenjen tudi slovenski narodni skupnosti v Italiji v veliki meri. Tukaj je ministrstvo sam program sofinancira v višini 14 in 505 milijonov evrov, to gre v večletih večletno financiranje, ne samo ta 25, ker so projekti in priprave prej začeli, tudi sami projekti in to že vključujejo tudi sodelavce z druge strani meje. Tako, da upamo predvsem, namen je / nerazumljivo/ kulturnike predvsem, da se vzpostavi trajno sodelovanje. Prepričan sem, da tukaj tudi je velika priložnost, da se že sedaj, že dolgoletna sodelovanja tudi zamejskih organizacij s kulturnimi institucijami na naši strani še okrepi in nadgradi. Je pa, ker se zavedamo pomena na politični ravni, tudi ministrica za kulturo, doktor Asta Vrečko obiskala tako Trst in se tam srečala s predstavniki slovenskih organizacij, kot tudi v Celovec v lanskem letu, kjer so bili tudi opravljeni številni pogovori. Tudi da smo lahko iz prve roke na terenu izvemo, s kakšnimi težavami in kakšne načrte imajo organizacije zunaj čez mejo, hkrati pa smo tudi opravili nekaj sestankov na Ministrstvu za kulturo, v kateri smo vedno z veseljem odzovemo na željo po obisku našega ministra, tako da smo tudi nekaj delovnih sestankov, tudi nekatere od omenjenih rešitev in ukrepov tudi na podlagi tega pripravili in tudi že izvedli. Hvala.