Hvala lepa, predsedujoča za besedo. Lep pozdrav vsem, poslanke in poslanci, spoštovane predstavnice in predstavniki društev in organizacij iz vseh štirih slovenskih zamejstev.

Jaz sem vesela, da načenjamo to temo danes na komisiji na predvečer Slovenskega kulturnega praznika, na predvečer otvoritve Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici in Nova Gorica, mislim, da je bila ključnega pomena tudi za to, da se je izoblikovala današnja tema, kajti nekaj mesecev nazaj nas je Zveza slovenskih kulturnih organizacij gostila na enem res vsebinskem in produktivnem srečanju, ki je dalo tudi ta dokument, del današnjega gradiva in je bil en tak res zelo resen in pomemben prvi korak k nadgradnji sodelovanja znotraj slovenskega kulturnega prostora. Na srečanju sva sodelovala tudi s kolegom državnim sekretarjem magistrom Markom Rusjanom iz Ministrstva za kulturo, tako da tudi v tem pogledu je bilo sodelovanje med našima dvema službama izjemno zgledno, kot je tudi, kot je tudi sicer.

Zdi se mi zelo pomembno, da obujamo oziroma da krepimo to misel oziroma ta koncept skupnega slovenskega kulturnega prostora. Mogoče tako samo za podlago, ta besedna zveza se pojavlja v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, torej zakonsko opredeljena v 6. členu. Zakon pravi, da območja sosednjih držav kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor in da prizadevanja za ohranitev in okrepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru sodijo med poglavitne naloge Republike Slovenije. Imamo torej ta skupni slovenski kulturni prostor, ki je zakonsko opredeljen, si pa drznem trditi tudi, da velja vsaj za prebivalce zamejstev in obmejnih slovenskih regij, ta skupni kulturni prostor tudi dnevno z najrazličnejšimi pobudami in oblikami sodelovanja tudi živimo in soustvarjamo. Kulturni prostor v zamejstvu, kot gotovo veste, je izjemno bogat in izjemno razvejan in je kar veliko deležnikov, ki prispevajo k temu, da je to tako. Ključnega pomena so seveda krovne organizacije Slovenk in Slovencev v zamejstvu, zdaj recimo Avstriji in Italiji je ta vloga res koordinacijska, ker je ta civilno družbeni prostor izjemno razvejan in razvit, na Hrvaškem in na Madžarskem pa je vloga krovnih organizacij pri oblikovanju kulturnega življenja še toliko bolj bistvenega pomena, prav tako na štajerskem, kjer v bistvu Kulturno društvo Člen 7, pravzaprav deluje hkrati kot krovna in osrednja kulturna organizacija Slovenk in Slovencev na Štajerskem. Zelo pomembna je vloga krovnih kulturnih organizacij, se pravi, zvez kulturnih in prosvetnih društev. Seveda večino dejavnosti nosijo v vseh štirih zamejstvih kulturna društva. Pomembno se mi zdi omeniti kulturne dejavnosti v izobraževalnem sistemu, predvsem v dvojezičnih šolah in v šolah s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega pa je en pomemben del slovenske kulturne dejavnosti v sosednjih državah tudi profesionaliziran, to pomeni, da moramo izjemno pomembno vlogo pripisati našim založbam, medijskim hišam, tako časopisnim kot radijskim, televizijskim in drugim, ter seveda ustanovam, na eni strani kulturnim, kjer gotovo izstopa slovensko stalno gledališče v Trstu kot edina profesionalna kulturna ustanova z dolgo tradicijo v slovenskem zamejstvu, kot tudi kulturno raziskovalnim, izobraževalnim in drugim. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v bistvu s kar, bi rekla, pomembnim deležem finančnih sredstev podpira delovanje slovenskih kulturnih zvez, društev in ustanov v zamejstvu. Zelo pomembno pa se mi zdi, tudi zaradi teme današnje seje komisije, poudariti, da v bistvu poleg urada številne druge ustanove in združenja v bistvu podpirajo in gradijo skupni kulturni prostor, gotovo je tu pomembno omeniti civilno družbene organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, katere glavni namen je sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tu mislim na Slovensko izseljensko matico, Kongres Slovenije v svetu in Rafaelovo družbo, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zvezo kulturnih organizacij, lokalne skupnosti ter posamične kulturne ustanove, pa tudi nekatere izobraževalne ustanove se mi zdi izjemno pozitivno in to vedno poudarjamo, ko se uspejo deležniki iz zamejstva organsko in enakovredno vključevati v kulturne ali pa izobraževalne pobude v Republiki Sloveniji, en tak primer, ki ga vedno dajem, je Bralna značka, kot bi rekla veliko civilno družbeno gibanje v Sloveniji, ki zelo enakovredno in zelo aktivno vključuje tudi otroke iz šol v sosednjih državah.

Jaz bom obseg financiranja kulturnih dejavnosti v zamejstvu v letu 2024 ocenila, ne zato, ker ne bi imeli prav natančnih podatkov, ampak predvsem zaradi tega, ker so številna društva, predvsem tovrstna, da poleg kulturnih izvajajo še druge dejavnosti, športne, izobraževalne in tako naprej. To predvsem velja za manjša društva, v manjših krajih, v ruralnih okoljih, tako da prav do točne številke zelo težko pridemo, ampak v letu 2024 je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu financiral 205 subjektov, ki delujejo predvsem izključno ali tudi na področju kulture v vseh štirih zamejstvih v višini sredstev, ki presegajo štiri milijone evrov, poleg tega milijon 357 tisoč evrov namenjamo še krovnim organizacijam Slovencem v zamejstvu, ki, kot rečeno na začetku imajo prav tako izjemno pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Urad financira tudi ustanove in društva s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v bistvu izvajajo bodisi neke oblike sodelovanja, bodisi podpore. Tu bi jaz omenila recimo splošne izobraževalne knjižnice, predvsem splošni izobraževalni knjižnici v Murski Soboti in v Novi Gorici, ki s svojima bibliobusoma, se mi zdi, da je izjemno pomembno, prispevata k širjenju slovenske besede in kulture predvsem med mladimi in otroki v slovenskem zamejstvu, tudi ob finančni podpori našega urada. Zelo zelo, kot rečeno, pozdravljamo to sejo in tudi to pobudo, ki jo je gospa Jerman Bratec s takšno strastjo in prepričanjem začela in verjamem, da jo bo bo peljala naprej. Izjemno smo veseli, da je veliko veliko razumevanje do slovenske kulture v zamejstvu tudi na Ministrstvu za kulturo tako na politični ravni kot na ravni zelo konkretnih načrtov o katerih mislim, da bo nekoliko več povedal moj kolega, državni sekretar Rusjan.

Naprej omenjenem srečanju v Novi Gorici je urad med drugim predstavil tudi pobudo, da bi po zgledu dosedanjih koordinacij, se pravi, Agroslomak na področju kmetijstva, zamejske gospodarske koordinacije in pred kratkim ustanovljene zamejske športne koordinacije oblikovali tudi zamejsko kulturno koordinacijo, mislim, da razmere kar nekako kličejo po tem, da zagrizemo v povezovanje tudi na tem področju. Na začetku sem omenila, da bo Nova Gorica oziroma da je evropska prestolnica kulture v okviru tega velikega dogodka, kot smo se tu že pogovarjali, urad načrtuje en teden oziroma osem, devet dni dogodkov, ki bodo v celoti posvečeni ustvarjalnosti in kulturno umetniškim dejavnostim Slovencev zunaj meja, ker se nam zdi to ena taka izjemna priložnost, da se to kulturno bogastvo tudi nekoliko bolj predstavi in osvetli v znotraj slovenskega nacionalnega kulturnega prostora. Ta teden bo potekal med 12. in 22. junijem 2025. Prav pred dnevi smo objavili javni poziv, s katerim vabimo društva in posameznike iz sveta in iz zamejstva, da se dejavnostim ob tem tednu pridružijo. Tako da sem prepričana, da nas tudi takrat čaka en tak res, res lep in globok vpogled in na tem mestu mogoče, če bomo pridni in delavni, pa verjamem, da bomo bo mogoče tisti teden tudi priložnost, ko lahko slovesno podpišemo to listino o ustanovitvi zamejske gospodarske kulturne koordinacije. Hvala lepa.