Odlično. Hvala. Torej že uvodoma naj povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke s sklicem te skupne nujne seje obeh odborov ne želimo, ne želimo politizirati področja varnosti v naših vzgojno izobraževalnih zavodih. A odločitev za tokratni sklic, ki smo jo naslovili, torej neukrepanje oziroma ukrepanje za zagotavljanje varnosti vzgojno-izobraževalnih zavodih, je predvsem prav v tem, torej tudi, kar je bilo v medijih, lahko temu rečemo neukrepanje oziroma tudi zavajanje odgovornih pristojnih ministrstev, ki je pri državljanih, predvsem pa starših, otrocih, dijakih povzročilo tesnobne občutke en kup neodgovorjenih vprašanj, koliko smo oziroma so naši otroci in vsi zaposleni v teh zavodih varni, v prostorih, za katere smo še nedavno bili prepričani, da predstavljajo varno zavetje naših otrok in zaposlenih. In če kje je tudi in predvsem prav Državni zbor tisti, tista inštitucija, ki poleg strokovnjakov mora spregovoriti o tem in se odločiti za ukrepanje, tisto jasno, takojšnje. Torej, se odzvati.

V obrazložitvi želim, ker je pač nekako zgodovina tega vprašanja varnosti sega že dobro leto nazaj, naj spomnim na medvrstniško nasilje v šolah, ki je po statističnih podatkih policije v porastu. Tako smo leta 2023 bili priča številnim medijskim objavam, kot tudi objav na družbenih omrežjih, ki so to dejstvo tudi potrdile. Glede na to, da medvrstniško nasilje predstavlja veliko težavo za družbo in smo o tem razpravljali tudi na skupni nujni seji 19. maja 2023, kjer smo obravnavali podobno točko, predvsem glede sistema preventivnega delovanja obeh ministrstev, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter policije glede problematike med mladoletnimi. In takrat je bil sprejet tudi sklep, sicer brez roka realizacije in sicer, ga bom citirala: "Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno izobraževalnih zavodov oziroma inštitucij, ki spodbujajo sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga, medkulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov."

In tudi si ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da je varnostna situacija v Sloveniji poslabšana in da je potrebno ukrepanje na področju zagotavljanja le-te. Še toliko bolj pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih.

V ponedeljek 27. januarja 2025 smo bili priča varnostnemu dogodku groženj z bombo. Več kot 200 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev je ponoči oziroma zjutraj 27. januarja 2025 na svoje elektronske naslove prejelo praktično enako sporočilo, v katerem je bila grožnja z bombo. Grozilno sporočilo so prejele šole, so prejeli vrtci z vseh koncev Slovenije. In številni vzgojno izobraževalni zavodi so o tem sporočilu tudi obvestili policijo. Grozilno sporočilo, ki ga je pod psevdonimom Bojevnik neznani pošiljatelj razposlal na elektronske naslove osnovnih in srednjih šol ter nekaterih vrtcev, se je začelo z besedami: V šoli je bila nameščena eksplozivna naprava. Omenjeno sporočilo je bilo razposlano z različnih IP naslovov ob različnih urah v določenem časovnem intervalu. Vzgojno izobraževalni zavodi so o sporočilu z grožnje torej takoj zjutraj obvestili policijo. Primož Ogrinc, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje na generalni policijski upravi, je dejal: Policija je nemudoma izvedla vse potrebne ukrepe za zaščito otrok in zaposlenih v teh ustanovah. V skladu s protokolom se je sešla tudi delovna skupina, ki je stopnjo ogroženosti ocenila kot nizko in o tem je takoj obvestila ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V sporočilu z grožnjo po poročanju medijev sicer neznani pošiljatelj med drugim omenja potop Evrope in maščevanje. Sporočila s podobno vsebino so se po poročanju medijev v preteklosti pojavila tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Tako smo v tistih dneh poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili prošnjo, če nam lahko do seje posredujejo seznam novih ukrepov za boljšo varnost v šolah, ki so jih sprejele druge države po podobnih dogodkih, denimo v Srbiji in na Hrvaškem. No, danes je bilo tudi v Zagrebu veliko groženj po šolah. Zdi se nam pomembno, da na seji spregovorimo tudi o tem in dobimo vaša stališča ali so podobni ukrepi primerni za Slovenijo in če ne, zakaj ne. V kolikor nam do seje zbranih ukrepov ne morete posredovati, vas naprošamo, da nam jih predstavite na seji in upam, ker jih nismo dobili, da jih boste danes.

Navodila policije so bila enaka za vso državo. Policisti so posamezne vzgojno izobraževalne zavode pregledali ter zbirali obvestila in dokaze. Ni še znano, ali je ta del preiskave končan, da bi lahko policija z njo nadaljevala. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je sporočil, da so 27. januarja 2025 ob 8.23 vsem šolam poslali okrožnico, v kateri so jih obvestili, da je stopnja tveganja nizka. V osnovnih in srednjih šolah so aktivirali protokol obveščanja in ukrepanja, ki velja v primeru groženj v vzgojno izobraževalnih zavodih. Nekatere šole so se na grožnje preventivno odzvale po varnostnih protokolih in evakuirale šolske prostore. V nekaterih šolah so učence in dijake poslali domov, v drugih pa so se po krajši evakuaciji že vrnili k pouku. Minister za vzgojo in izobraževanje je dejal, da je po podatkih, ki so jih zbrali do 11. ure, 18 šol zaradi varnostnih groženj odpovedalo pouk. V zvezi z zagotavljanjem varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih velja spomniti tudi na nedavna varnostna dogodka v Zagrebu in Srbiji, zato bi bilo potrebno zagotavljanju varnosti nameniti posebno pozornost. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je predlagala, da bi spremenili protokol, ki so ga pristojni ministrstvi in policija uskladili lani. No, mislim, da se tukaj že dogaja.

Ampak zdaj pa vendarle k tisti točki s katero se je ukvarjala cela Slovenija. In je povzročila veliko zmedo. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je dejal, citiram: "Mi smo ob 8.23 vsem šolam poslali tudi okrožnico, v kateri smo zapisali, da je bilo ugotovljeno, da gre za generirano sporočilo in da obstaja nizka stopnja tveganja." A glej, po poročanju medijev niti ena osnovna šola ob navedeni uri ni prejela sporočila, ki naj bi ga v ponedeljek 27. januarja ob 8.23 posredovali vsem šolam. Ob tem se zastavlja vprašanje protokola obveščanja in zagotavljanja varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih. V oddaji 24 ur zvečer je minister za vzgojo in izobraževanje dejal, da ni šlo za namerno zavajanje ali namerno posredovanje dezinformacij, ampak za napako, napako ponavljam, o tako pomembnih vprašanjih, dogodkih ne moremo govoriti, o napaki ne smemo. Dodal je, da prvo obvestilo, ki so ga poslali šolam, ni moglo vsebovati celotnega sporočila, saj policija potrebuje čas za oceno stopnje tveganja. Danes dodajamo še en dogodek, ki prav tako govori o varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih in tudi dijaških domovih. Samo tri dni kasneje, torej 30. januarja, zgodaj zjutraj, ko so dijaki še trdo spali, je zagorelo v stavbi dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Požar se je iz ene izmed sob razširil na celoten objekt, pri čemer je bilo poškodovanih 11 ljudi, od tega trije huje. Po zdaj že celotni javnosti znana večina dejstev je neizpodbitno jasno, da stavba ni bila požarno varna, brez požarnega alarmnega sistema, četudi je v njej okrog 400 ali 300 postelj za dijake ljubljanskih srednjih šol. Poziv k odgovornosti in izboljšanju varnosti v dijaških domovih in tudi v vseh starejših vzgojno izobraževalnih stavbah brez nameščenih požarno varnostnih sistemov so odgovornim na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje že poslali tudi v Dijaški organizaciji Slovenije in k temu ministrstvo poziva tudi vsa slovenska javnost. Na podlagi tega, jaz sem zdaj malo skrajšala našo obrazložitev, smo torej Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odboru za izobraževanje, znanost in mladino predlagali, najprej tri sklepe, nato pa še po dogodkih v dijaških, v dijaškem domu še dva dodatna sklepa. Pa dovolite, da jih predstavim. Torej, da oba današnja odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 14 dni pripravijo celovito poročilo o poteku dogodkov v zvezi z grožnjami šolam, vključno z analizo ukrepanja pristojnih organov, časovnico obveščanja ter morebitnih pomanjkljivosti v odzivu in o ugotovitvah pisno poročajo odboroma. Poročilo mora vsebovati tudi pregled obstoječega protokola obveščanja šol v kriznih situacijah ter predloge za izboljšave, ki bodo zagotovile hitrejše in enotno ukrepanje v prihodnje. Drugi predlagani sklep je, da oba odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 30 dni v sodelovanju s policijo in drugimi pristojnimi organi pripravijo enotne smernice in protokole za ravnatelje ter zaposlene v šolah, ki bodo določali standardizirane postopke za ravnanje ob grožnjah ali drugih kriznih dogodkih in o tem pisno poročajo odboroma. Tretji sklep, da odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 14 dni vzpostavijo posebno kontaktno točko, dosegljivo 24 ur na dan, vse dni v tednu, kamor lahko šole v primeru groženj ali drugih varnostnih incidentov nemudoma posredujejo informacije in pridobijo jasna navodila za ukrepanje in o tem pisno poročajo odboroma.

In še dodatno predlagana sklepa, da torej odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v roku 14 dni pripravi celovito poročilo o poteku dogodkov v zvezi s požarom v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, vključno z analizo ukrepanja pristojnih organov, časovnico obveščanja ter morebitnih pomanjkljivosti v odzivu in ugotovitvah pisno poroča odboroma. Poročilo mora vsebovati tudi pregled obstoječega ukrepanja in protokola obveščanja v primerih požarov v vzgojno izobraževalnih zavodih in dijaških domovih ter predloge za izboljšave, ki bodo zagotovile hitrejše in enotno ukrepanje v prihodnje.

In še peti sklep, da odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v roku 30 dni v sodelovanju s pristojnimi organi na področju zagotavljanja požarne varnosti pripravijo enotne smernice in protokole za ravnatelje ter zaposlene, ki bodo določali standardizirane postopke za ravnanje v primerih požarov ali drugih kriznih dogodkov v vzgojno izobraževalnih zavodih in dijaških domovih in o tem pisno poroča odboroma.

Toliko o tej začetni uvodni besedi. Jaz si želim kvalitetne, predvsem pa spoštljive razprave in še enkrat ponovno poudarjam, da današnje seje nismo sklicali iz političnih razlogov, ampak predvsem to, da se o tem pogovorimo, odločamo in da se zadeve na teh področjih izboljšajo. Namreč vemo, da so šole različno odreagirale, da so v primeru grožnje z bombo, da so nekatere šole zaradi narave dela videle sporočilo šele kasneje, da so se spraševali starši, ki so bili nekateri, po nekaterih informacijah obveščeni o tem, da je bila grožnja z bombo v njihovih šolah oziroma v vrtcih, so sporočilo dobili šele popoldne oziroma izvedeli iz medijev. Tako da to razčistimo, da se bomo lahko počutili vsi skupaj varne. Hvala lepa.