Hvala predsedujoči in lep pozdrav spoštovane kolegice in kolegi, minister in vsi ostali prisotni!

Zdaj, če mi dovolite uvodoma, ker se mi zdi, da je korektno, malce / nerazumljivo/ ministra pri informacijah, ne. V Sloveniji smo minimalno plačo uvedli leta 1994, ne. To je bilo takrat na predlog našega poslanca Miloša Pavlice. Res je, da še te, da ni imel zakonske podlage ampak, da je to takrat začelo veljati na podlagi sklepa Vlade, da smo pa zakonsko podlago dobili pa leta 2010, ker je bil sprejet Zakon o minimalni plači, takrat pod Vlado Boruta Pahorja. Tudi ne vem, pa nima veze, ampak važno je, da se zadeve izboljšujejo. Takrat vem, da je šlo za zelo velik dvig iz 597 evrov mislim, smo šli na 735, vem, da je šlo za dobrih 20 procentni dvig, toliko, malo samo v dopolnitev. Skratka, želim povedati, da se Socialni demokrati že odkar smo v tej Sloveniji, zakaj so se pa začeli pogovarjati o minimalni plači?

Jaz sem bil tega leta 1994 še del svoje politične kariere oziroma poslovne kariere sem delal na sindikatih in to je bilo obdobje množičnih štrajkov, se boste spomnili tiste, ste malo starejši ko so sindikati tudi po 60, 70000 ljudi pripeljali zaradi tega, ker se delodajalske strani niso hoteli pogovarjati o dvigu plač, ki so bile mizerno nizke, niso dali več preživeti. To je bil pol tudi zakon, pa povod, odprla se je ta razprava, da v Sloveniji moramo določiti nek minimalni prag, ki bo, mi sicer govorimo omogočili dostojno življenje še tudi, kljub temu, da smo v vsem tem obdobju precej zvišali minimalno plačo, bi si težko rekel, da je življenje z minimalno plačo dostojno življenje. Je pa, vsi dvigi pa seveda pripomorejo k temu, da se lažje živi. To po mojem je prav.

Zdaj tisto, mi smo tudi zaradi tega, ker podpiramo tudi spremembe na področju je seveda treba slediti časom in spremembam, zato smo tudi leta 2019 podprli nov Zakon o minimalni plači, ki je takrat uvedel novo formulo za določitev tega minimalnega zneska minimalne plače, ki je bil povezan v enem delu na višino minimalnih življenjskih stroškov, s čimer smo takrat nekako vzpostavili pravično in bolj pošteno razmerje med dohodki zaposlenih in pa višino košarice minimalnih življenjskih stroškov. Zdaj, zakaj smo pa imeli sem bil tudi v prejšnjem mandatu poslanci in tudi to področje seveda pokrival, problem je bil to, ta neskladja, ker se obdobje obračuna v te košarice minimalnih življenjskih stroškov leta 2021 smo čakali na podatke iz leta 2017, ki so bili pripravljeni na podlagi podatkov iz leta 2016. Skratka šest let, bistveno predolgo obdobje. Tu se popolnoma strinjam. Tako da je bil to tudi razlog, da smo te zadeve popravili.

Zdaj kadarkoli, tudi danes je že mislim da predlagatelj predlagal, sem omenil, kadarkoli smo v teh, bi rekel 30 letih odkar smo uvedli ta inštitut nekako zajamčene te najnižje plače, so vsakršne spremembe spremljale iste zgodbe. Jaz se spomnim takrat še, mislim, da je bil dolgoletni sekretar na Gospodarski zbornici Samo Hribar Milič. Vsaka napoved o še tako minimalnem znesku so bile pospremljene s strani delodajalskih organizacij, da bo šlo za katastrofo, da se bo odpuščalo, da bo propad gospodarstva, skratka običajno pa se je izkazalo, da so bile vse te njihove napovedi črnoglede oziroma so bile, ne bom rekel neutemeljene, predvsem se mi zdi boljše izrazi, bi rekel, da so bile bistveno, bistveno pretirane.

Zdaj, če se malo vrnem k podatkom, kakšno je trenutno stanje. Malo so že predhodniki omenili. Zdaj, če gledam ta postcovidno obdobje, ta leta govorijo, podatki gredo v tej smeri, da so bili vsi ključni kazalniki gospodarskega razvoja v bistvu pozitivni. To so dejstva, to temu ne moremo oporekati, pa naj si bo to od gospodarske rasti, rast zaposlovanja, delovne aktivnosti, produktivnosti, dodane vrednosti na zaposlenega, rastel je izvoz in pa seveda rasli so tudi, kot je predlagatelj rekel, dobički podjetij. Tako da bi na podlagi tega rekel, da je šlo gospodarstvo v dobro, je pa res tudi to, kar je omenil uvodoma minister Mesec, da se pa že soočamo z resnimi napovedmi, ki bodo to trenutno še izredno, izredno visoko stopnjo zaposlenosti zaradi vsega kar se dogaja trenutno izredno visoko stopnjo zaposlenosti zaradi vsega, kar se dogaja trenutno po svetu, da se pa obetajo, bi rekel, malce bolj zaostrene gospodarske razmere. Vse to mislim, da je treba tudi seveda upoštevati pri vsem tem. Zdaj, ko govorimo o minimalni plači pa vsem tem dvigom, pa če jo primerjam, če se že pri podatkih, s povprečno slovensko plačo, vsa ta, dvig minimalne plače, bi rekel, zmanjšuje to razmerje in verjamem, da imajo gospodarstveniki, pa te so, bi rekel, v končni fazi še najmanj skrbijo, ker imajo v rokah vsaj v privatnem sektorju vse vzvode, da plače uredijo kakor so razmere na trgu. Veseli me pa tudi, da so uspeli zbrati dovolj poguma pa ene pameti pogajalskim skupinam sindikatov in pa tudi Vlade, da so v preteklem letu in pa v mesecih, ki so sedeli(?) skupaj, uspeli tudi dogovoriti nov plačni model, ki tudi izboljšuje zadeve in tisto, kar so bile tudi moje želje že dolga leta, da je enka postala, da je minimalna. plača postala tudi enka.

Socialni demokrati se zavzemamo za ponovno oživitev tega, triparti… oziroma bipartitnega dialoga in me veseli, minister Mesec, tvoja informacija, da govorim s privatnim sektorjem, da se tudi tu zadeve urejajo.

Tako, da jaz upam, da bo ta zgodba, kar se tiče minimalne plače pa enke, doživela svoj epilog tudi na področju gospodarstva, čeprav tam vem, da so podjetja, tista, ki so dobra, ki imajo lepe rezultate, vlagajo tudi v zaposlene in vem, da so že, velika večina jih je bistveno nad tem, nad to minimalno plačo in ne nazadnje tudi verjamem, da smo si vsi v tej sobi enotni, da tudi, bi rekel, nekega gospodarskega razvoja v tej državi ne moremo dolgoročno podpirati. Tisti, ki bo služil na rokah zaposlenih, ki delajo za minimalno plačo, kajne, to dolgoročno tudi ni usmeritev te države in mislim, da smo zmožni, da zmoremo bistveno več in da bo minimalna plača morala biti res izjema, kot pa, bi rekel, neko pravilo.

Zdaj, če se grem pa, še malo vrnem, kot sem rekel, jaz sem bil že v prejšnjem mandatu tudi poslanec, ko smo imeli v letu 2021, ko se je prvič uporabila ta sedanja formula, smo imeli to debato okrog tega, relevantnosti teh podatkov, ki so z nekim šest letnim zamikom. Takrat nam je tudi, pa mislim, da je tudi v mnenju nekje sledil ali Zakonodajno-pravne službe ali Vlade, ki nam odgovarja, da že ta obstoječi zakon v svoji dikciji tudi dopušča možnost, da se to obdobje skrajša, da, mislim, da, bom bolj točen, da je to drugi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, namreč določa, da ministrstvo, pristojno za delo in socialne zadeve, najmanj, poudarjam, najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov, se, kar, če povem drugače, da ne prepoveduje, da se višina minimalnih življenjskih stroškov izračunava tudi prej ne.

Zdaj, če se okrog nekih povzetkov, da se ne bom ponavljal, ker nekaj je bilo že kar povedanega, malo zaključim tole mojo razpravo, sem prebral vse te materiale, tudi verjamem v dobronamernost predlagatelja s tem zakonom, vendar pa moram reči, da se tokrat strinjam z mnenjem Vlade, ki je v svojem mnenju zapisala, da ta trenutni zakon, kot se predlaga, v bistvu ne potrebuje spremembe, ker dopušča uskladitev zneska minimalne plače, višje od medletne rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta na december predpreteklega leta, upoštevaje tudi gospodarsko rast. To je ena zadeva. Druga zadeva, ki je pa, bi rekel, vse od uvedbe instituta minimalne plače in Socialni demokrati sledimo temu stališču in tudi tokrat je tako, ker smo mnenja, da bi morala biti vsaka sprememba, vsaka sprememba Zakona o minimalni plači prvenstveno obravnavana in pa usklajena v okviru socialnega dialoga.

To so tudi razlogi, da danes ta predlog ne bo dobil naše podpore. Hvala lepa.