Spoštovana predsednica, hvala še enkrat za besedo. Torej, Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 18. izredni seji, 10. 2.. Komisija je prosila za pojasnilo, kako se bo v populaciji, ki je v povezavi s projektom razdelitve računalnikov ranljivim skupinam prebivalstva prejela računalniško opremo, spremljal in vrednotil napredek v digitalni pismenosti. Komisija se je strinjala, da je socialno šibkejšim skupinam prebivalstva zagotoviti boljšo opremljenost z računalniško opremo nujno, pri čemer pa je bilo poudarjeno, da računalniška oprema sama po sebi ne vodi nujno do višje stopnje računalniške pismenosti, saj je treba tem skupinam prebivalstva zagotoviti tudi izobraževanja za krepitev računalniških veščin. Predstavnica Ministrstva za digitalno preobrazbo je pojasnila, da je sklenjen dogovor s Statističnim uradom, da bo na njihovem vprašalniku ob spremljanju stanja digitalne vključenosti prebivalstva tudi vprašanje, s kakšno opremo posamezniki razpolagajo doma in ali jim je računalniška oprema na voljo. Komisijo je v razpravi zanimalo, koliko računalnikov še v skladiščih in koliko računalnikov je bilo dejansko razdeljenih ter koliko je bilo izdanih negativnih odločb, na podlagi katerih lahko pride do, torej v nadaljevanju, do vložitve pritožb potencialnim upravičencem do računalniške opreme. Prav tako je komisijo zanimalo, kaj se bo zgodilo v primeru, če bo katera od pritožb pozitivno rešena, pri čemer pa računalnikov iz predvidenega mehanizma ne bo več v skladiščih? In kakšne so rešitve predvidene v tem primeru? Komisija je prosila tudi za natančnejšo specifikacijo predvidenih prihrankov zaradi predvidenega zgodnejšega zaključka mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ter koliko od teh prihrankov se nanaša na dodatno zaposlene na javnem skladu, ki so skrbeli za logistiko pri izvajanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme in kaj bo s temi kadri po zaključku projekta? Pojasnjeno je bilo med drugim, da glede zaposlitve na javnem skladu, kjer bodo dodatne zaposlitve potrebno še nekaj časa, dokler ne bodo zaključeni vsi odprti postopki vezani na pritožbe na negativne odločbe. Komisija je poudarila, da je bilo že od začetka spremljanja mehanizma za izposojo računalniške opreme preko javnega sklada na naši komisiji izrečenih mnogo opozoril ter kritičnih pripomb. Žal so bile številne med njimi, kot se sedaj izkazuje, upravičene. Člani komisije so opozorili, da sprememba, ki jo prinaša novela omogoča, da prejemniki računalniške opreme kupljeni iz javnih sredstev, le to odprodajo in to lahko storijo takoj, ko postanejo njeni lastniki; v predlogu zakona namreč ni predvidene nobene varovalke, ki bi zahtevala, da mora prejemnik opremo le to neko obdobje uporabljati in jo lahko recimo šele takrat proda. In komisija meni, da to kaže na nesmotrnost pri porabi javnih sredstev.

Na komisiji je potekala razprava tudi o tem, kakšen je bil v resnici končni strošek za posamezni računalnik, če se poleg samega nakupa izračunajo še vsi ostali stroški kot že omenjeni stroški delovanja in celovite logistike javnega sklada, nalaganje operacijskih sistemov na računalnik, pakiranje, razpakiranje in tako dalje. Člani komisije so poudarili, da je takšen preračun nujen, ker sam nakup računalnikov ne da celovite slike. Na ta način pa bo mogoče oceniti smotrnost oziroma nesmotrnost teh nakupov in na njihovi podlagi v prihodnje takšne mehanizme zastaviti bolj optimalno. Seveda se ob tem, tudi, ko bo znan znesek, zastavlja vprašanje, ali se znesek podarjene opreme upošteva pri dohodnini prejemnikov. Na komisiji je bilo opozorjeno tudi na računalnike, ki so jih v okviru mehanizma prejele šole in zavodi, pri čemer je bilo ponovno opozorjeno, da so šole prejele računalniško opremo z nameščenimi operacijskimi sistemi LINUX, čeprav večina uporablja sistem WINDOWS.

Opozorjeno je bilo tudi, da mora država še naprej skrbeti za ustrezno opremljenost izobraževalnih ustanov z računalniško opremo, da pa je v teh primerih verjetno bolj ustrezna pot, da šolske ustanove preko drugih mehanizmov, bodisi preko Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ali tudi Ministrstva za digitalno preobrazbo prejmejo določena sredstva ali subvencije in gredo same v nakup opreme. To se je recimo pri zadnjih razpisih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje izkazalo kot boljša opcija, šole vedo, kaj potrebujejo za svoje specifične programe in tudi se bolj potrudijo pri nakupu.

V nadaljevanju je bilo podano pojasnilo predstavnice predlagatelja glede nadaljnjega opremljanja šol z računalniško opremo. V prihodnje ni mišljeno, da bi ministrstvo kupovalo opremo kot takšno, ampak bo omogočeno le, da ministrstvo lahko podeljuje subvencije za nakup opreme tudi izobraževalnim ustanovam. Komisija pa je glede na aktualnost trenutnih razprav v strokovni in laični javnosti sprememb pri uporabi elektronskih naprav za otroke in mladino, ki jih torej uvajajo v številnih državah, opozorila, da je treba o ukrepanju razmišljati tudi pri nas in v zvezi s tem je komisijo zanimalo ali Ministrstvo za digitalno preobrazbo kot strokovno dobro pozna delovanje elektronskih naprav in tudi negativne vplive na tem področju v stikih z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje oziroma Ministrstvo za zdravje, in ali je bil podan že kakšna pobuda v tej smeri, torej da se na nek način sprejme enoten odlok ali predpis na državnem nivoju, da se uporaba le teh vsaj v osnovnih oziroma srednjih šolah omeji. Morda bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v tem primeru bolj prisluhnilo. Sedaj se namreč določene šole same ukvarjajo s to problematiko, uvajajo omejitve elektronskih naprav, predvsem mislim tukaj na telefone, kar pa seveda pri starših in pri učencih oziroma dijakih, torej prihaja do različnih odzivov. Komisiji je bilo pojasnjeno, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo sodeluje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in se strinja, da je o omenjeni problematiki nujno opraviti temeljito razpravo. Opozorjeno je bilo tudi, da so mladostniki in otroci v največji meri elektronskim napravam izpostavljeni doma oziroma v okviru prostega časa in tudi o tem je treba razmišljati ter podati usmeritve in priporočila staršem. Strokovnjaki na tem področju namreč tudi ugotavljajo, da se pri otrocih, ki so veliko izpostavljeni temu, pojavljajo podobni simptomi kot je to pri avtizmu. Na koncu razprave se je zastavilo vprašanje smiselnosti spreminjanja zakonodaje v času trajanja projekta, ali drugače, ali se spreminjajo pravila med tekmo. Po razpravi komisija ni podprla predloga zakona. Hvala.