Hvala, predsednica.

Sicer mislim, da bi bilo bistveno bolj produktivno in bolje, če bi se o tem pogovarjali na delovnem posvetu; mogoče tudi bi lahko malo bolj direktno ali pa premleli različne scenarije. Jaz tudi nisem pravnik, ampak zaradi tega se bolj nagibam k interpretaciji, ki jo je podala Zakonodajno-pravna služba. Jaz se sicer strinjam s tem, da je prestop oziroma izstop iz poslanskih skupin pa ustanavljanje novih strank neka svojevrstna izdaja volivk in volivcev, tistih, ki so poslanko ali poslanca izvolili. Je pa tudi res, da ne smemo nikoli, in to vedno poudarjam, jemati poslanskega mandata kot izključno pripadajočega eni stranki. Mi v resnici živimo sicer, ja, v strankokraciji, ampak naša Ustava govori na nek drug jezik in nismo predstavniki zgolj naših volivk in volivcev, ampak smo predstavniki vsega ljudstva. In to je ta posebna investitura, ki jo dobi poslanec, da nima odgovornosti samo do svojih 5, 7, 12 ali pa 40 procentov glasov, ampak za, to, kar pravite zdaj ves čas, za blaginjo, za dobrobit vseh državljank in državljanov, za njihovo splošno korist. In mislim, da tu imamo pač ta trk. Jaz bom pač to vašo odločitev seveda spoštoval, če bo ostala taka kot je, bi pa mogoče pozval, da vseeno naredimo še kakšen napor pa predebatiramo dalje to zadevo. Tudi morda, da se izognemo težavi, da bi se morali na delovnih posvetih in potem na kolegijih pogovarjati o tem, koliko mest v katerih delovnih telesih, ali/če naj sploh dobi poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Jaz sem teh debat bil deležen pred petimi leti, ko se je, ko je koalicija SDS, NSi in DeSUS odrekala pravico Zorčiču, Slugi pa Lepu, da sodelujejo pri delu delovnih teles, tako da iz našega vidika, iz vidika Poslanske skupine Levice seveda bo podpora, da sodelujejo v delovnih telesih. Mislim pa, da bi v neki drugi obličnosti se morda izognili morebitnim težavam, ki bi lahko nastale tudi na strani ene poslanske skupine, ki se ne udeležuje sej tega kolegija, pri vzpostavitvi tega normalnega dela parlamenta.