Hvala lepa. Bom zdaj samo razložila, da po prvem odstavku 58. člena Poslovnika, izredno sejo skliče predsednik oziroma predsednica Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje 15 dni po vložitvi zahteve, Seveda zahteva mora biti popolna in pravilna, In takrat pravzaprav predsednica oziroma predsednik nima nobenega manevrskega prostora, mora sejo sklicati, ne glede na to, kaj se zdaj bo na seji obravnavalo. Jaz lahko razumem seveda vaše pomisleke, absolutno, izredna seja, nekako se zdi, da bi se obravnavale izredne zadeve, ampak niso vedno izredne seje namenjene temu, da se izredne stvari obravnavajo, ampak se lahko obravnava marsikaj, Seveda pa tisto, kar se obravnava, mora izpolnjevati vse pogoje za to, da se lahko obravnava in ti predpisi, ki sem jih zdaj naštela, izpolnjujejo vse pogoje za obravnavo. Dovolite mi samo še to, v Ameriki se ne bi izrekala in o njihovem odnosu do tujcev in o tem, kako skrbno razmišljajo, kako jih bodo integrirali, vse druge, vse druge stvari gledamo in poslušamo in ni prav nič ohrabrujoče. Želi še kdo besedo? (Ne. )

Potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje sklep. Poslanske skupine k 1. točki dnevnega reda 95. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena poslovnika.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Svoboda, Levica, SD in poslanec narodne skupnosti. Je kdo proti? Nihče.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem sklep: Predlagatelj predlogov zakonov ima do 5 minut za dopolnilno obrazložitev ter do 30 minut za razpravo.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Svoboda, Levica, SD, poslanec narodne skupnosti. Kdo proti? Nihče. Hvala lepa.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In predlagam, da odločamo še o sklepu s katerim bi matičnemu delovnemu telesu, to je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo izjemoma omogočili delo po 22. uri, če bi bilo to potrebno. Želi kdo razpravo tukaj? (Ne.) Potem pa ne bo razprave. In prehajamo na odločanje in na glasovanje dajem sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo lahko za obravnavo zadeve z dnevnega reda 95. izredne seje Državnega zbora po potrebi zaseda tudi po 22. uri.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanska skupina Svoboda, levica, SD in poslanec narodne skupnosti. Kdo proti? Poslanska skupina Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Dovolite mi, da vam samo še, ker sem na začetku pozabila, da vas obvestim o nadomeščanju vodje Poslanske skupine SD, danes ga nadomešča poslanec Damijan Bezjak z Rim.

Zdaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA OBLIKOVANJE POSLANSKE SKUPINE, KI SAMA SEBE ŽELI IMENOVATI DEMOKRATI.

Gradivo ste prejeli s sklicem. Ja. V skladu s Poslovnikom odločitev o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje nove poslanske skupine sprejmem kot predsednica Državnega zbora na podlagi posvetovanj z vodji poslanskih skupin. Zdaj, gospoda Logarja, ki naj bi bil vodja nove poslanske skupine ne vidim, bom pa, preden povem svoje mnenje o tem, tudi vam dala besedo, pa verjetno se bo kakšna debata razvila v zvezi s tem, tako da želi morda na tem mestu kdo predhodno besedo? (Ne.) Dobro. Potem bom pač povedala svoje mnenje.

Imamo situacijo, ko imamo tri poslance, dovoljšnje število za ustanovitev nove poslanske skupine. Ti trije poslanci niso bili izvoljeni iz istoimenske liste, to je dejstvo. Situacija je specifična, zato sem tudi zaprosila za mnenje Zakonodajno-pravne službe, čeprav Poslovnik razlaga predsedujoči, takrat, ko je seja in pa seveda Komisija za Poslovnik, ampak kljub temu sem želela pridobiti njihovo mnenje. Njihovo mnenje je bilo, da je, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev poslanske skupine po drugem odstavku 31. člena Poslovnika državnega zbora.

Sedaj pa tako, drugi odstavek 31. člena pravi takole: "Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane." Zakonodajno-pravna služba se je pri svojem mnenju, da so pogoji izpolnjeni, oprla na več načel. Vsa seveda spoštujemo. Jaz prav tako tudi spoštujem mnenje Zakonodajno-pravne službe, imam pa sama mogoče malo drugačno mnenje. Naj iz mnenja ZPS poudarim naslednje pravice, ki jih ima poslanec: poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti ali v njej enakopravno sodelovati oziroma in v njej enakopravno sodelovati. Nosilci teh pravic, to se pravi o ustanovitvi poslanske skupine, o izstopu iz poslanske skupine in sodelovanje, nosilci teh pravic so posamezni poslanci, ne pa politična stranka. To je pomembno. Poslovniško določeni pogoji za ustanavljanje poslanskih skupin določa predvidljivost, pravno varnost, stabilnost in legitimnost. Kot ste verjetno sami, ko ste prebirali poslovnik, ugotovili, da prav take situacije, kot jo imamo danes, poslovnik ne pokriva. Torej, kaj se pa zgodi v primeru, ko poslanci izstopijo iz politične stranke, na listi katere so kandidirali? Vsi trije so izstopili. Imamo doktor Logarja, imamo kolegico Irglovo in imamo kolega Novaka. Vsi trije so izstopili iz političnih strank na listi katerih so bili izvoljeni, med njimi dva ustanovita novo politično stranko, v katero se tretji potem včlani. Ti trije poslanci želijo potem ustanoviti novo poslansko skupino, ki bo imela naziv novoustanovljene politične stranke. Jaz sama menim, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 31. člena Poslovnika. Pomen, da naj bi drugi odstavek tega člena veljal za tako imenovano strankarsko povezane poslance, tretji odstavek tega istega člena pa za strankarsko nepovezane poslance po mojem mnenju zdrži delno. Povsem se strinjam s tem, da je treba vedno pravne določbe v primeru, ko besedna razlaga omogoča dva pomena, razlagati namensko, sistematično in logično. To sem večkrat poudarjala tudi na plenarnih sejah, da pravna določila je vedno treba razlagati tako, da se ne gleda samo pravno določilo samo zase, ampak v povezavi z drugimi pravnimi določbami tega istega pravnega akta in potem s celotnim pravom skupaj.

Jaz sicer menim, da je, v nasprotju z Zakonodajno-pravno službo, ki nekako določilo, da poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, da gre tukaj le za navezno okoliščino, ki ni bistvena, razumem vseeno drugače. Poslansko skupino po drugem odstavku 31. člena, po mojem mnenju, lahko ustanovijo le poslanci, ki so bili izvoljeni iz istoimenske liste. Torej, če bi imeli tri poslance, ki so bili izvoljeni na listi, zdaj govorim seveda hipotetično, SDS, tukaj mislim, da je stvar popolnoma jasna. Tukaj pa nimamo treh poslancev, ki bi bili izvoljeni iz istoimenske liste.

Zakaj nekako ne morem sprejeti dejstva bom obrazložila, da gre samo za neko navezno okoliščino. Prvič, kar je treba upoštevati je načelo predstavniškega mandata poslanca. Poglejte, poslanec je, upoštevaje naš volilni sistem, naša ureditev, izvoljen iz liste in volivci, žal, ne volijo obrazov, ampak programe političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. In načelo predstavniškega mandata v tem primeru, po mojem mnenju je nad načelom svobode poslanca, ker poslanec je izvoljen kot predstavnik svojih volivk in volivcev, zastopa njihove interese in koristi, mu je pa zagotovljena svoboda glasovanja oziroma ustavna pravica, da glasuje po svoji vesti in ni vezan na nobeno navodilo. Da bi torej kar prezrli ta stavek, da morajo biti poslanci izvoljeni z istoimenskih list, torej tisti, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, je po mojem mnenju nesprejemljivo z vidika izražene volje volivk in volivcev na volitvah. Prav tako spreminjanje števila in sestave poslanskih skupin, kar je seveda mogoče pod poslovniško določenimi pogoji, po mojem mnenju ni zaželeno, ker to ni v največjo korist državljank in državljanov, ki so z izraženimi glasovi na volitvah poslankam in poslancem podelili mandate, kot sem že rekla, pri čemer so svojo voljo izrazili glede na skladnost svojih vrednot in načel s programi političnih strank. Kaj želim povedati? Ali je skladno z voljo naših državljank in državljanov in v skladu z njihovo koristjo, da se ustanavljajo nove poslanske skupine, ki so sestavljene iz poslank in poslancev, ki niso bili izvoljeni na istoimenski listi, prihajajo iz svetovnonazorsko in ideološko drugačnih, kako naj rečem, imajo druge temelje, drugačna prepričanja? Jaz mislim, da to ni v največjo korist državljank in državljanov. Večkrat sem že povedala in ostajam konsistentna pri tem, vedno konsistentna, da bi želela določbe, ki omogočajo različne razlage, vedno razlagati v korist državljank in državljanov. Ima pa seveda vsak poslanec popolno svobodo pri izstopu iz obstoječe poslanske skupine, prav tako je relativno svobodno, kolikor obstajajo trije taki poslanci, združevanje poslancev v nepovezano poslansko skupino poslancev, ker v taki poslanski skupini torej nepovezanih poslancev so tako poslanci, ki so bili ali so člani političnih strank in tudi člani, ki niso stranke, ki niso člani nobene politične stranke, in tako je bilo že v prejšnjih mandatih. Tudi v prejšnjem mandatu smo imeli poslansko skupino nepovezanih poslancev oziroma je obstajala poslanska skupina nepovezanih poslancev, pri katerem so bili določeni člani te poslanske skupine člani neke politične stranke, ki je nastala med mandatom. Zdaj, kakšna je razlika med poslansko skupino po drugem odstavku in poslansko skupino po tretjem odstavku 31. člena, to se pravi, recimo v tem primeru med poslansko skupino Demokrati in poslansko skupino nepovezanih poslancev, je ta, da, to je pa seveda zdaj stvar politične kulture, je mogoče nepovezanim poslancem oziroma poslanski skupini nepovezanih poslancev odreči sodelovanje v delovnih telesih. Nekaj, kar se meni sicer zdi popolnoma nesprejemljivo, je peti odstavek 33. člena poslovnika, ki pravi: "Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev". Lahko. Da je to problem oziroma da je mogoče Poslansko skupino Nepovezanih poslancev na nek način šikanirati oziroma jim odrekati pravice, ki jim gredo kot poslancem, to je sodelovanje z glasovalno pravico na delovnih telesi, da je to mogoče, se je izkazalo v prejšnjem mandatu. To ni skladno z, bom rekla, mojimi lastnimi vrednotami, verjamem, da še s kakšnimi od vas, to ni politična kultura. In zato si želim, da ob nastanku poslanske skupine nepovezanih poslancev, da ti poslanci dobijo popolnoma enake možnosti sodelovanja v delovnih telesih Državnega zbora. Seveda to ni stvar potem predsednice, ampak je stvar Kolegija. Jaz seveda pripravim predlog razdelitve mest v delovnih telesih. Prav tako, naj tukaj še dodam, bi se mi zdelo prav, da tudi tisti poslanci, ki so samostojni, kako naj rečem, ali pa popolnoma nepovezani, niso člani nobene poslanske skupine, tudi ne nepovezanih poslancev, bi po mojem mnenju morali imeti, bi morala biti ta njihova pravica opravljanja v popolnosti poslanskega mandata spoštovana, torej da tudi ti poslanci sodelujejo. Ponovno pa to ni stvar predsednice ampak konec koncev tudi stvar politične kulture.

Tako, da mislim, da sem zdaj kar dosti podrobno obrazložila. Ne želimo si poplave novih poslanskih skupin, ker to ni v korist državljank in državljanov. Konec koncev se moramo zavedati, da volitve so vsaka štiri leta, to ni dolgo obdobje, to je kratko obdobje in za ta štiri leta volivci povedo, izrazijo svojo voljo ob glasovanju in podelijo mandat glede na naš volilni sistem, kot sem rekla, skladno z vrednotami in prepričanji politične stranke. Tako je, in to voljo je treba v največji možni meri spoštovati, poslanec pa ima pravico in svobodo, da izstopi iz poslanske skupine, potem formira novo ob poslovniških pogojih, in to so moji razlogi in pri teh razlogih vztrajam.

Seveda pa vam sedaj dajem besedo, da boste še vi povedali kaj menite. Bi pa, bom pa zelo, bom rekla, zadovoljna, če bom slišala od vodij poslanskih skupin, vseh, ki ste tukaj, da seveda upam, se strinjate z mano, da novoustanovljena poslanska skupina dobi mesta v delovnih telesih, tako kot ji bo glede na velikost pripadlo. Želi kdo besedo? Kolegica Avšič Bogovič?