Osnovna naloga helikopterske nujne medicinske pomoči je seveda po aktivaciji s strani zdravstvenega dispečerja, zdravnika iz sistema nujne medicinske pomoči, vodja reševanje gorske nesreče ali bolnišničnega zdravnika čim hitreje s pomočjo helikopterja prileteti do obolelega, poškodovanega, ga kar najbolj optimalno oskrbeti in pa prepeljati v bolnišnico. Lani je enota helikopterske nujne medicinske pomoči izvedla 333 intervencij. Želel bi vam predstaviti nekaj strokovnih izhodišč, zakaj potrebujemo namenski helikopter, ki bo namenjen reševanju ponesrečencev in obolelih. Najprej pa mogoče mi dovolite kratek pregled v zgodovino organizacije helikopterske nujne medicinske pomoči. Helikopterska nujna medicinska pomoč je del sistema nujne medicinske pomoči pričela z 16. julija 2003. Skupina v okviru Ministrstva za zdravje se je organizirala že pred letom 2000. 2000. Bili so pa predvsem člani iz Osnovnega zdravstva Gorenjske Splošne bolnice Jesenice, pa nekaj članov Gorske reševalne službe, predvsem zdravniki. Organiziral se je kot poskusni projekt, organizacija medicinskega dela je bila zaupana Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Za prevozniški del je bila zadolžena Slovenska vojska. Posadko v helikopterju so v času intervencije sestavljali zdravnik in pa dva zdravstvena tehnika oziroma dva diplomirana zdravstvenika ter dva pilota in pa letalski tehnik. Enota helikopterske nujne medicinske pomoči je bila locirana na letališču Brnik in je pokrivala celotno državo, takrat ni bilo še v Mariboru baze. S 1. decembrom leta 2006, to je po končanju triletnega obdobja pilotnega projekta. Triletnega se je pričelo redno delovanje enote helikopterske nujne medicinske pomoči, Zdravstveno osebje je zagotavljalo še vedno osnovno zdravstvo Gorenjske. Naloge helikopterskega prevoznika je prevzelo podjetje Flycom, z namenskim helikopterjem pa so bili, v namenskem helikopterju so bili takrat štirje člani, dva, dva člana posadke, prevoznika, to je bil reševalec letalec in pa pilot ter zdravnik in zdravstveni tehnik oziroma diplomirani zdravstvenik kot ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči. Po mesecu in pol sodelovanja enote helikopterske nujne medicinske pomoči z rednim letalskim prevoznikom Flycom se je po sklepu vlade sodelovanje prekinilo in od tedaj helikopterske prevoze za potrebe HNMP zagotavljala policija oziroma Slovenska vojska. Nato je bil umik letalske policijske enote iz HNMP postopen, od vzpostavitve baze HNMP Maribor 2016 je bila prisotnost letalske policijske enote v dejavnosti HNMP Brnik se manjša. Helikopterska posadka LPE je bila v letu 2017 in 2018 veliki večini namenjena za HNMP Maribor, občasno za GRS ter za preostale medbolnišnične transporte odraslih in otrok. V letu 2017 je iz baze na Brniku pričela z delovanjem združena ekipa HNMP, gorska reševalna zveza. Kakovostno nujno medicinsko pomoč od takrat nudimo tudi v gorah in na drugih težko dostopnih terenih. Kjer pristanek helikopterja ni mogoč, pač pa je potrebna uporaba vitle ali pa prislon helikopterja. Avgusta 2018 je Vlada sprejela sklep, da je za helikopterske prevoze za namene HNMP zadolžena Slovenska vojska, ki zagotavlja prevoze za vse medicinske transporte iz obeh baz. Junija 2024, to je v lanskem letu, pa je Vlada sprejela odločitev, da se HNMP ter medbolnišnični helikopterski prevozi in helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi policije. Do vzpostavitve celotnih zmogljivosti policije bo naloge HNMP še naprej izvajala Slovenska vojska s svojimi zrakoplovi. Izjema bo reševanje v gorah, kjer se bosta tudi v prihodnje skupaj izvajali Slovenska policija in Slovenska vojska. Dejstvo je, da je za zagotovitev namenskih helikopterjev za HNMP z ekipo samo za intervencije HNMP strategiji razvoja sistema nujne medicinske pomoči že več kot desetletje. Do pred nekaj let pobude za sistemske rešitve glede napredka na področju HNMP niso obrodile velikih sadov. Pričakovali bi, da bi nas kot stroko razmislek večkrat vprašalo in upoštevalo. Če predloge podamo sami kako medicinsko pomoč še nadgraditi in povečati učinkovitost tovrstnega reševanja. Da bi Slovenija imela službo HNMP razvito v skladu s svetovnimi, vsaj evropskimi, standardi. Na državni ravni so se konec maja lani začeli posveti v zvezi z izbiro helikopterja oziroma notranjosti ter kakšna bi bila zasedba v helikopterju - to vpliva na velikost helikopterja junija. Junija so na novinarski konferenci na Brniku predstavili Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje sistemsko urejanje helikopterske nujne medicinske pomoči. S strani Ministrstva za zdravje je naša enota HNMP Brnik bila zaprošena za mnenje glede karakteristik medicinske notranjosti v namenskem helikopterju ter velikosti helikopterja, ki bi zadoščal za prevoz enega pacienta in tri člane medicinske ekipe HNMP ter ustrezne seveda prostorske kapacitete za opremo. Preko Ministrstva za zdravje je bil odgovor posredovan Ministrstvu za notranje zadeve. Dodatna zahteva je bila možnost uporabe vitla v bazi na Brnik in Maribor z namenom izvajanja intervencij, ker je, kjer pristanek ni mogoč. To ni le v gorah, pač pa tudi v urbanem okolju. Po našem prepričanju naj bi se kupovala helikopterja izključno za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in ga za naloge policije ne bi bilo možno uporabljati. Verjetno s tega stališča je mogoče tudi naše pričakovanje, da bosta helikopterja v barvi in pa označbah nujne medicinske pomoči. Iz izkušenj vemo, da so bili večnamenski helikopterji uporabljeni tudi za druge namene: policijske, vojaške naloge, naloge reševanja in pomoči v sklopu Uprave za zaščito in reševanje za gašenje požarov, zato so odpadle intervencije HNMP. Prav tako so odpadle intervencije HNMP, če so bili helikopterji uporabljeni za medbolnišnične intervencije v izvedbi UKC Ljubljana. Lani je, zaradi vremena okvare ali odsotnosti helikopterja odpadlo 44 intervencij. Vsaka improvizacija glede namena uporabe je slaba za pacienta in pa za ekipo. Kot smo razumeli iz izjav v medijih, bi se tema dvema novima helikopterjema še vedno, kot smo razumeli iz izjav v medijih, bi se s tema dvema novima helikopterjema še vedno ekipa UKC Ljubljana izvajala medbolnišnične prevoze odraslih in otrok v inkubatorjih. Tukaj mogoče še na mestu rezervni helikopter za primer okvare ali servisa. Neuradno je bilo omenjeno nadomestni helikopter avgusta 109, ki ga ima policija na voljo. Ta helikopter, poudarjam, je neprimeren za izvajanje operacij helikopterske nujne medicinske pomoči in pa za združeno ekipo, saj tudi nima vitla. Naš cilj helikopter medicinskega dela helikopterske nujne medicinske pomoči je, da se čim bolj približamo evropskim standardom. Po mednarodnih smernicah aktivacijski čas, torej čas od sprejetega klica do vzleta ekipe HNMP, v optimalnih razmerah naj ne bi bil daljši od 5 minut. Povečan aktivacijski čas ekipe HNMP Brnik je 16 minut. Reakcijski čas od prejetja klica do prihoda reševalcev do bolnikov pa naj ne bi bil daljši 20 minut. Naš povprečni čas je 33 minut. Upam si reči, da je medicinski del, ki ga za HNMP Brnik zagotavljamo v osnovnem zdravstvu Gorenjske, že na evropskem nivoju oziroma po vseh standardih HANS(?) v ekipi so izobraženi in izkušeni zdravniki in reševalci, diplomirani zdravstveniki uveljavljeni v urgentni medicini. Pri našem delu uporabljamo znanje in opremo, ki je povsem primerljiva z najbolj razvitimi enotami po svetu. Osnova za uspešno delo so ustrezni pogoji dela in ustrezna organizacija delovanja HNMP. Pomembno je, da bo sodoben HNMP helikopter, ki bo ustrezno opremljen za izvajanje nujne medicinske pomoči vedno na voljo za ta namen. Sestava ekipe HNMP je določena s Pravilnikom o pogojih delovanja HNMP. Ekipo sestavljata zdravnik in diplomirani zdravstvenik, ki se jima v primeru delovanja združene ekipe v gorah in težko dostopnih terenih pridružil še reševalec letalec. Pri oskrbi pacienta na terenu je pomembno sodelovanje celotne ekipe, tako prevozniške kot medicinske. Pri ekipi, ki diha za isto stvar, ni ločevanja na prevozniški in medicinski del. Organizacija dela mora biti taka, da zagotavlja aktivacijski čas 5 minut. V to se šteje alarmiranje, prostori, sobivanje, dežurne ekipe, bližina heliporta, sodoben helikopter z avtomatiziranim zagonom. Pomembni so tudi prostori tako imenovane baze. Nujno potrebujemo sodobno bazo helikopterske nujne medicinske pomoči, primerljivo s tovrstnimi centri v tujini. Ta projekt MNZ je bil poleg nakupa dveh helikopterjev vključeval tudi ureditev obstoječe baze na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Torej, bazo se bo preuredilo rečem lahko na neoptimalni lokaciji. Večkrat je bila predlagana selitev baze HNMP višje Gorenjsko, kjer so vremenski pogoji boljši. En primer je bil Lesce. Namreč problem Brnika je vreme oziroma veliko število meglenih ur predvsem v jesenskem in zimskem obdobju. Iz tega razloga helikopter z Brnika lani 40-krat ni poletel. Delovanje HNMP na Brniku ovirajo tudi številne varnostne zahteve mednarodnega letališča: zamude pri vzletu in pristanku helikopterja, zaradi letalskega prometa in oddaljenost prostorov ekipe HNMP, ki trenutno znaša 250 metrov. To pomeni dodatno izgubo časa pri aktivaciji in povzroča veliko praktičnih težav: od prenašanja in shranjevanja opreme, otežene komunikacije med medicinskim in letalskim delom ekipe. Prav tako se nam zdi pomembno, da se v mrežo HNMP vključi tudi tretja baza z okolico v južnem delu Slovenije, saj sledimo mednarodnim standardom, da je dostopni čas ekipe HNMP od klica do pacienta, iz baze do skrajne točke področja, ki ga pokriva, 15 minut. Vsi v Sloveniji, tako prebivalci kot turisti, si zaslužijo kakovostno in hitro helikoptersko nujno medicinsko pomoč ne glede na to, kje se v nenadni obolevnosti ali poškodbi nahajajo. Toliko samo jaz za povedati, kar se tiče strokovnega dela.

Hvala.