Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju uvodoma opozorila, glede na to da je bilo tudi iz uvodne predstavitve razvidno, da gre za dopolnitev že uveljavljene ureditve, da ni razvidno razmerje med predlagano ureditvijo in veljavno ureditvijo. Veljavna ureditev namreč naslavlja zgolj javne zavode, predlagana dodaja k temu še javne agencije, ob tem pa na primer izpušča javne sklade, ki so po uveljavljeni ureditvi enako kot agencije, ustanovljene za izvajanje posamičnih nalog s področja kulture. Razlogi za tovrstno različno obravnavo niso razvidni.

Nadalje smo opozorili, na načelo jasnosti in določnosti, ki izhaja iz 2. člena Ustave. S tega vidika mnenje opozarja, da je edino v naslovu člena uporabljena opredelitev minimalno plačilo, po vsebini pa nato člen ureja minimalno urno postavko. So še nadaljnje različne opredelitve in vsebine oziroma potem razlike med temi različnimi opredelitvami niso jasne. Tako je na primer minimalna urna postavka opredeljena, da je to zmnožek obtežitvenega faktorja in neto urna postavka. Kaj je neto urna postavka ni podrobneje opredeljeno. Prav tako zakon uporablja opredelitev začetna višina plačila. V zvezi z njo določa, da je to predmet podrobnejšega podzakonskega urejanja, vendar zakon te opredelitve z vsebino ne napolni. To je pomembno še posebej zaradi tega, ker mora za posamezni podzakonski predpis že iz zakona jasno izhajati vsebinski okvir za podrobnejše podzakonsko urejanje. In te pripombe tukaj predstavljene na primer vloženi amandma ne upošteva. Upošteva na primer pripombo, da je treba pristojnemu ministru določiti rok za izdajo predpisa, pri tem za razliko od primerljivih pooblastilnih določb tudi opredeljuje, da iz vrsto akta, to je odredba, zakaj je v tem primeru določena odredba, ni jasno, ker se na primer z odredbo določajo ukrepi, ki imajo splošen pomen. Če primerjalno pogledamo tovrstne uskladitvene akte, vidimo na primer, da se dohodninska lestvica usklajuje s pravilnikom o določitvi usklajenih zneskov olajšav, socialni transferji se na primer usklajujejo s sklepom. Dodatno bi pa še povedala glede na to, da je zdaj ta upoštevana pripomba, da rok za izdajo akta ministra ni določen, določen je dvomesečni rok ob tem, da je za vlado določen šestmesečni rok, se pravi, to je osem mesecev roka za izdajo podzakonskih predpisov, da to dejansko pomeni, da se bo ureditev lahko začela uporabljati šele enkrat oktobra. To poudarjam zato, ker je bila tudi naša pripomba podana vezano na to, da bi bilo morebiti treba razlikovati med začetkom uveljavitve zakona in začetkom njegove uporabe. Hvala.