Govor

Jože Ruparčič

Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane članice in člani komisije, povabljeni gostje!

Dovolite mi, da vam v imenu institucije Varuha človekovih pravic naklonim nekaj razmišljanj o temi, ki jo danes obravnavamo, likvidaciji podjetja CSS d.o.o. Primer je še en v vrsti tistih, ki odpirajo vprašanje vključevanja invalidov v odločitvene procese, kar ima lahko dolgoročne posledice za njihovo socialno in ekonomsko blaginjo. Podjetje CSS, ki je v večinski državni lasti, je za mnoge invalide predstavljalo pomemben vir zaposlitve, saj je nudilo delovna mesta kar 19 osebam z invalidnostjo, kar je pomemben podatek v kontekstu zaposlovanja invalidov na trgu dela. Kjer se ti pogosto soočajo z ovirami pri iskanju primerne zaposlitve, pa tudi njenemu ohranjanju. Čeprav je odločitev za likvidacijo podjetja prišla kot nujen korak za preprečitev stečaja, pa je bila sprejeta brez ustreznega vključevanja vseh relevantnih deležnikov, zlasti zaposlenih, ki so neposredno prizadeti, torej invalidov.

Nič o invalidih brez invalidov je načelo, ki bi moralo biti temelj vseh odločitev, ki zadevajo osebe z invalidnostjo. Vendar pa tudi pri varuhu žal ugotavljamo, da v primeru likvidacije podjetja to načelo ni bilo v zadostni meri upoštevano. Vključevanje vseh deležnikov v odločitve, ki vplivajo na njihove pravice in življenje, je ključnega pomena za zagotavljanje pravičnosti in enakih možnosti, kar v instituciji varuha stalno opozarjamo. Izključevanje iz procesa odločanja je lahko problematično ne samo z vidika spoštovanja človekovih pravic zaposlenih, ampak tudi z vidika temeljnih načel, na katerih temelji pravna država in zaščita človekovih pravic. Država ima izjemno odgovornost pri zaščiti vseh svojih državljanov, zlasti najranljivejših skupin kot so invalidi, nujno je, da s tresočo roko sprejema odločitve, ki imajo za posledico zmanjšanje socialne varnosti kogarkoli, še posebej pa invalidov in ima, če res ni nobene druge izbire kot je likvidacija podjetja, pripravljen alternativni načrt, da že tako ranljivo skupino ne obremenjuje še dodatno. Ključno je transparentno delovanje in vključevanje deležnikov v postopke odločanja ter iskanje rešitev, ki ohranjajo socialno varnost za vse, ki so v delovnem razmerju v takšnih podjetjih. Obenem je nujno, da država več pozornosti nameni povečanju podpore invalidskim podjetjem ter iskanju trajnostnih rešitev, ki bodo omogočile nadaljevanje njihovega delovanja in s tem omogočile ohranitev delovnih mest za invalide. Treba pa je še dodatno razvijati in izvajati programe, ki bi podjetjem ponujali spodbude za zaposlovanje invalidov. Okrepiti je treba sodelovanje s podjetji, ki zagotavljajo delovna mesta za invalide, ter podpreti njihov razvoj k večji konkurenčnosti in stabilnosti na trgu. Zagotoviti je treba več. Večjo dostopnost delovnih mest za invalide, pomagati pri ustvarjanju priložnosti za njihovo zaposlovanje v različnih industrijah in sektorjih, zagotavljati tehnične in človeške vire, ki bodo olajšali dostop do teh delovnih mest ter o možnostih zaposlovanja in zaposlitve izobraževati vse deležnike.

Naj ob koncu še enkrat poudarim, da morajo biti odločitve, ki vplivajo na življenje invalidov, sprejete ob njihovem aktivnem sodelovanju, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic, interesov in dostojanstva, saj je le tako mogoče dosledno izvajati ustavno načelo enakih možnosti. Hvala lepa.