Hvala lepa, in lepo pozdravljeni!

Včeraj sem obširno razlagal stališče Ministrstva za delo na Odboru za delo in na Odboru za gospodarstvo, tako da se bom probal čim manj ponavljati. Kot prvo, rad bi še enkrat poudaril, da s strani ministrstva za delo bomo naredili vse, da invalidi zaposleni v podjetju CSS Škofja Loka, bodisi obdržijo svoja delovna mesta v podjetju, kjer delajo zdaj, bodisi se prezaposlijo na vsaj enako dobra delovna mesta v bližnji okolici. V tej smeri bomo gradili v naslednjih dveh tednih. Skratka, po eni strani, kot sem povedal včeraj, pripravljamo z neodvisnimi finančnimi strokovnjaki analizo ki bo povedala ali je to, kar nam je SDH v svojem kratkem poročilu poslal resnična slika podjetja. Se pravi, da podjetje posluje v izrazito negativnem poslovnem okolju, da ima visoke fiksne stroške, da ima slabo oziroma negativno dobičkonosnost, da ima stare in neprimerne prostore, da ima dotrajano strojno opremo, da, večina posojil in dokapitalizacij se porablja za reševanje preteklih likvidnostnih težav in da je kapitalsko neustrezno in zato na koncu tega piše, da je iz te analize razvidno, da podjetje nima primernega ali dobičkonosnega poslovnega modela in da firme ni možno prestrukturirati na osnovi finančnih in ekonomskih kazalnikov za prestrukturiranje. To je zaključek, do katerega prihaja SDH. Mi smo dali delati svojo analizo, s katero bomo upam, da dobili drugačno sliko. To analizo bom najprej predstavil zaposlenim, se z njimi pogovoril. In takrat tudi pričakujete to v prvem tednu februarja sprejel odločitev ali gremo sklep o likvidaciji podjetja spodbijati. Namreč noben minister za delo, to sem danes preverjal kakšna je pravna praksa, še ni uporabil tega instituta. Jaz sem ga pripravljen uporabiti, ampak ne na svojo pest in ne na način, da bi bili zaposleni še bolj na škodi kot so že tako, ko so jih potisnili v negotovost. Ta institut bom uporabil po tem, ko dobim analizo in če ugotovimo, da bo to v korist zaposlenih. O tem se bom odločil prvi teden februarja, ko dobim jasno sliko in jasne številke v tej analizi pred sabo. Sicer pa kot je predlagatelj povedal, se tukaj odpira kar nekaj vprašanj, predvsem za Slovenski državni holding. Tudi mene zanima, zakaj je bil direktor dva meseca pred odločitvijo, da bo kot direktor podjetja podal zahtevek za likvidacijo, imenovan za tretji mandat? Mislim, da bi bilo postopanje odgovornega lastnika ravno obratno, najprej bi menjal poslovodstvo, če podjetje ne izkazuje dobrih poslovnih rezultatov, potem pa lahko se pogovarjamo o bolj drastičnih ukrepih, ne pa, da je poslovodstvo nagrajeno še z enim mandatom in dva meseca po sprejemu tega mandata firmo pošilja v stečaj. Mislim, da imamo tukaj en zelo nezaslišan način upravljanja državnega premoženja.

Drugo vprašanje, ki se odpira, je to, zakaj je likvidacija in zakaj ne stečaj. To vprašanje sem tudi sam postavil skupini, ki pripravlja finančno analizo za ministrstvo za delo. Namreč, ob hitrem pogledu na številke vidimo, da podjetje pravno gledano ni nesolvenčno. Ni nesolvenčno. Ima dovolj osnovnih sredstev in kapitala, ima pa terjatve do upnikov, in da ima pa, v poročilu je jasno, da padajo naročila, ampak zakaj je likvidacija in zakaj ne stečaj. To je tudi vprašanje, na katerega bomo morali v naslednjih tednih odgovoriti.

In pa tretje, če že zaključujejo, da je likvidacija edina možnost, zakaj ni bila ta pospremljena z dogovorom z zaposlenimi, da bi se prezaposlili na vsaj enako dobro plačana delovna mesta. To so tri vprašanja na katera bom tudi sam kot minister za delo iskal odgovore v naslednjih tednih in mislim, da so bistvena, da razrešimo ne samo vprašanje upravljanja podjetja CSS, ampak tudi vprašanje upravljanja drugih podobnih podjetij, ki so v državni lasti. Namreč predlagatelj je pravilno ugotovil, da je invalidskih podjetij v Sloveniji 150, 154 vseh skupaj, jih je pa kar nekaj v državni lasti, večinsko sta to v SDH, CSS in Bodočnost. SDH ima poleg tega delež v manjšinski delež v nekaterih potem imajo pa velike slovenske firme hčerinska invalidska podjetja, Slovenske železnice, pošta, premogovnik Velenje, in tako naprej, in glede na to, da je to steber ki več tisoč invalidom v Sloveniji omogoča vključenost v življenje in delo, in glede na to, kakšno prakso vidimo v podjetju CSS, je zame edini možen zaključek tega, te žalostne zgodbe, da strategija upravljanja državnih naložb potrebuje drugačne kazalce za upravljanje invalidskih podjetij. To niso navadne portfeljske naložbe. To so podjetja, ki so v prvi vrsti ustanovljena za to, da omogočajo in nudijo delo invalidom.