Hvala lepa, podpredsednica za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi. Danes začenjamo obravnavo verjetno najpomembnejšega zakona zdravstvene reforme, ki ne prinaša samo razmejitve javnega in zasebnega, temveč še mnoge druge pomembne rešitve, ki jih naš zdravstveni, javni zdravstveni sistem nujno potrebuje, da bi lahko izpolnil pričakovanja ljudi in opravili pomembne naloge, ki so odvisne od njega.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo s pričakovanji podprli to novelo oziroma na glasovanju izrazili podporo njeni nadaljnji obravnavi. Menimo, da predstavlja enega izmed ključnih reformnih korakov in prinaša nekatere že dolgo pričakovane rešitve, ki jih javnost pozna predvsem skozi razprave o razmejitvi javnega od zasebnega ter neprofitnega od profitnega načina poslovanja. Jasno bo opredelil javno zdravstveno službo in oblikoval javno zdravstveno mrežo. Pomemben del njegovih rešitev sta tudi uveljavitev in omejitev dodatnega dela zdravstvenih delavcev pri drugih delodajalcih, pri čemer se sledi potrebi, da čim več zdravstvenih delavcev v največji meri opravi polno delo pri svojih matičnih delodajalcih v okviru javnega zdravstvenega sistema. Zakon prinaša tudi potrebne spremembe pri profesionalizaciji vodenja javnih zdravstvenih zavodov, s tem pa tudi prepotrebne nastavke za učinkovito upravljanje ter organizacijo dela v javnem zdravstvenem sistemu. Izjemno pomembna pa so tudi določila, ki prvič jasno zapovedujejo, da je javna zdravstvena mreža posluje na neprofiten način. Zaradi obsega predloga in omejenosti časa se v tem stališču ni mogoče posvetiti vsem in vsakemu področju, ki jih ureja zakon. Želeli bi pa izpostaviti nekatera ključna področja, ki bodo zagotovo deležna pozornosti. Še pomembnejši pa je njihov učinek na delovanje zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstva za vse ljudi. V javnosti in med zdravstvenimi delavci najbolj odmevajo predlogi rešitev vezanih na omejitve in spodbude, s katerimi bi kot standard za izvajalce zdravstvenih storitev v javni mreži postavili obvezo, da svoje delavce polno zaposlijo in razpolagajo z lastnimi prostori in opremo. O teh predlogih so mnenja javnosti deljena, segajo pa od prepričanj, da bo to povzročilo veliko selitev zaposlenih v zdravstvu k zasebnim izvajalcem v tujino, do zatrjevanj, da se bo to rešilo vse težave zdravstvenega sistema, saj bo zagotovilo povečanje kapacitet javnih izvajalcev in preprečilo tako imenovano kretničarstvo, ki prenaša donosne storitve v zasebni sektor. Stroške zahtevnih in dragih primerov pa prepušča javnemu zdravstvenemu sistemu. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da nič od tega ni popolnoma res. V kompleksnih sistemih ni bližnjic in tudi ne čarobnih besed, s katerimi bi nenadoma rešili zapletene probleme. Zavedamo se specifik zdravstva in dejstva, da so tudi mnogi javni zavodi odvisni od sodelovanja z zunanjimi izvajalci. To je še posebej pomembno za manjše zavode in zdravstvene domove, ki s svojim obstojem in programi zagotavljajo dostopnost tudi geografsko za mnoge ljudi, za katere je pomembno tudi bližina zdravnika in kraj izvajanja zdravljenja. Vendar je dejstvo tudi z nekaj vidika učinkovite rabe omejenih virov, da je potrebno narediti korake naprej. Zato stojimo na stališču, da je primerno in pravilno, da se zaposlitev lastnih kadrov, tudi za razpolaganje z lastnimi prostori in opremo postavi kot standard vsakega izvajalca v javni zdravstveni mreži, zlasti pa javnih izvajalcev. Tovrstna ureditev namreč ni nobena posebnost ne v zdravstvu in ne v drugih reguliranih dejavnostih, kar je povsem normalna zahteva, da bi se organizacije dopustilo opravljanje neke dejavnosti, tako je v bančništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu in mnogih drugih dejavnostih, se to zahteva sposobnost in kakovost izvajalcev kot tudi njihovo odgovornost za opravljeno delo. Zdravstvena dejavnost, kjer je stopnja odgovornosti le še višja, zagotovo ne more delovati po nižjih standardih. Videli smo lahko, da so se rešitve na tem področju od prvotno predstavljenih pomembno izboljšale, zato verjamemo, da bomo skozi obravnavo prišli do delujočih rešitev, ki bodo vključile zdravstvene delavce v javni sistem, tudi z ustreznimi rešitvami na področju soglasij za dodatno delo, ki bodo omogočila sodelovanje zaposlenih pri delu drugih izvajalcev v javni mreži. Poleg ureditve rednega in dodatnega dela bo zelo pomemben sklop rešitev vezan na način poslovanja v zdravstveni dejavnosti. V dilemi, ali naj se ta opravlja na profiten ali neprofiten način je Vlada na eni strani zbrala pogum in jasno predlagala, da se javna zdravstvena dejavnost izvaja na neprofiten način, pri tem pa se dopusti, da se v tem okviru izvaja tudi določene tržne, predvsem nadstandardne storitve. Vlada pri tem ni bila povsem dosledna, saj je na drugi strani dopustila le tržno dejavnost, temveč tudi profitno poslovanje zasebnih zdravstvenih izvajalcev. Če je to pri tako imenovanih čistih zasebnikih še mogoče razumeti, pa Socialni demokrati menimo, da bi tekom obravnave morali zagotoviti, da bi vsi izvajalci v javni zdravstveni mreži tudi na primer koncesionarji morali poslovati na neprofiten način, preko katerega se presežki vlagajo v osnovno dejavnost. Upamo, da bo skozi obravnavo mogoče še izboljšati ta določila, a menimo, da že opredelitev neprofitnosti v javnem zdravstvenem sistemu predstavlja pomemben napredek. Med najpomembnejšimi posledicami uveljavitve tega zakona pa bo tudi nova zdravstvena mreža. Na podlagi zakona bo zdravstvene regije oblikovala vlada. To bo zagotovo prineslo pomembne spremembe pri organizaciji, izvajanju in dostopnosti zdravstvenih storitev, četudi so načrtovane spremembe v mnogočem prepuščene vladi, ki ji zakon za to daje pravno podlago, pa se Socialni demokrati zavedamo velikega pomena posledic, ki jih bi to imelo za ljudi. Cilj oblikovanja novih regij je večja dostopnost storitev, ki bo dosežena z združevanjem virov in potencialov javnozdravstvenih ustanov na določenem teritoriju. Izjemno pomembno je, da pri tem ohranimo geografsko pokritost in dostopnost za vse prebivalke in prebivalce ne glede na kraj bivanja, zato napovedujemo ne le aktivnost med obravnavo tega zakona, temveč tudi pri njegovem uvajanju in uveljavljanju. To je izjemno občutljivo področje, ki ima sicer velikanski potencial, vendar brez sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter njihovimi prebivalci preprosto ni mogoče predpisati od zgoraj navzdol, tak projekt lahko uspe z odprto komunikacijo in sodelovanjem. Zato že danes apeliramo na Vlado, da pri izvajanju tega zakona vloži maksimalen napor za zagotovitev soglasja lokalnih skupnosti ter njihovih prebivalk in prebivalcev.

Zakon posega še na mnoga druga pomembna področja, a o njih več v razpravah. Ne bo pa odveč pripomniti, da za izboljšave v zdravstvu potrebujemo napredek na več področjih. Vseh ta zakon, četudi prinaša res pomembne korake naprej, ne more razrešiti, zato pozivamo, da smo v razpravah spoštljivi, potrpežljivi ter se zavedamo vsak svoje odgovornosti do bolnikov in vseh zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. Kot napovedano, bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov po današnji razpravi soglasno podprli predlog sklepa o primernosti tega zakona za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.