Najlepša hvala.

Sam bom samo dodal, da v nedeljo odhajam v Varšavo, kjer imamo torej prvo srečanje COSAC-a predsedniki nacionalnih odborov za zadeve Evropske unije. Kot vemo, smo pred dobrim tednom dni predstavili na tem odboru in pa na Odboru za zunanjo politiko torej tudi program predsedovanja. Mislim, da Poljska kot kmetijska velesila v Evropski uniji bo dala velik poudarek kmetijstvu, predvsem po vsej verjetnosti tudi zmanjševanje administrativnih bremen v kmetijstvu. Po drugi strani kolega Medic je torej se obrnil na torej na eno izmed evropskih uredb, ki je govorila o žlahtnjenju, torej, kot pravijo nekateri slovenski profesorji na obeh biotehničnih fakultetah, da nam čez zadnja vrata odpirajo prostor v bistvu, lahko bi rekel, gensko spremenjenim rastlinam vsaj deloma. Čisto ni, žlahtne, žlahtnjenje je mogoče nekoliko drugačna tehnika. O tem smo imeli že razpravo pred, mislim, da dobrim letom na tem odboru, kar nekaj profesorjev je govorilo o nevarnostih predvsem na vodne vire, predvsem na avtentična slovenska semena. Kot vemo, te tehnike so zelo agresivne predvsem do avtohtonih slovenskih semen, ki so lahko pod udarcem in nekateri tudi razlagajo, da gre za seveda ponovno skoraj skozi zelena vrata green new deala, ki doživlja v tem trenutku veliko afero, kot veste, da gre, da odpira se prostor velikih multinacionalk, ki bi preko teh tehnik seveda zavladala avtohtona semena na nekaterih vrstah. Slovenija ima znana avtohtone vrste na podlagi fižola, potem zelja kot vemo in tako naprej. Se lahko zgodi, da čez nekaj let bodo te multinacionalke imele ekskluzivo prodaje semen in na podlagi tega seveda tudi bodo dvignile cene in še bolj udarile po kmetu, ki bo imel v bistvu samo en izhod v sili, to je kupovanje teh semen od številnih multinacionalk. Tako da so te teme, ki so v tem trenutku izredno pomembne, tudi zadnja afera v Sloveniji kar se tiče ponarejenega medu predvsem tudi ne samo po poreklu, ampak gre tudi za številne goljufive prakse, obstaja cela vrsta informacij, da je cela Evropska unija, kar se tiče recimo samo medu, velika tarča tudi kitajskega popolnoma ponarejenega meda in še ostalih, lahko bi rekel, praks, ki so v bistvu totalno nelojalna konkurenca tistim poštenim ljudem v verigi, kmetijskih verigah, ki na trg dajejo kvalitetno hrano za relativno majhno ceno. Tako da so to po vsej verjetnosti pomembna vprašanja, kot ste povedali. Tudi, tudi z SKP, kar se tiče administracije, zanima me samo ta obvezna praha. Jaz mislim, da se zadeve spreminjajo. Na področju tem spremljam zadnji teden to preiskavo škandala po razkritju časnika The Telegraph o evropskih sredstvih, ki jih je Timmermansova komisija kot nekdanjega podpredsednika, ki je bil zadolžen za zeleni prehod, dobesedno pošiljala v določene NVO, ki so izvajale pritisk tudi preko nekaterih medijev, kar se tiče a evropske in pa tudi nacionalne poslance, in preko tega spreminjali, lahko bi rekel, v radikalni del celo vrsto, celo vrsto direktiv, uredb in pa tudi nacionalnih zakonodaj. Zelo zanimiva zadeva, ki bo svoj epilog dobila po vsej verjetnosti tudi z novim sklicem Evropskega parlamenta, z novo komisijo in verjamem, da bo prišlo do neke revizije teh postopkov, tudi zakonodajnih. Kmetijstvo je bilo pod velikim udarom. Spomnimo se tudi pogajanja za SKP še pod prejšnjo vlado. To dobesedno nekatere zadeve se noben minister skoraj ni mogel pogajati, tudi prejšnji, to so bile kot neke dogme, dobesedno čez to nisi smel dvomiti in del tega je tudi SKP bil sprejet. Torej ogromno domačih nalog za tista sredstva, ki jih kasneje dobivaš, ogromno domačih zelenih nalog, če bi lahko temu rekel, ne, praha obvezna je ena izmed teh zadev in cela vrsta drugih, drugih nalog, ki jih dobivajo slovenski kmetje. Vemo še vedno, da ima Slovenija razpršeno kmetijstvo, imamo kmetije od 0 hektarjev, ki so, ki jih predstavljajo čebelarske kmetije, in pa tiste največjih nekaj podjetij, ki imajo večinoma v zakupu več kot 3 tisoč hektarjev. Tako, da nekatere zadeve lahko, bi rekel, podpiram tudi z vašega stališča. Nekatere zadeve bomo pa odprli tudi v Varšavi po vsej verjetnosti tekom COSAC-a in pa predvsem potem ob koncu predsedovanja Poljske, ko bo veliki COSAC, ko bo tja obiskala poleg mene tudi širša delegacija Odbora za zadeve Evropske unije, kjer bomo potem seveda tudi glasovali o določenih sklepih. Verjamem pa, da bomo neke stvari, na neke stvari opozorili in jih vrnili, lahko bi rekel, v neko predfazo torej tudi prejšnje komisije, ker vidimo, da prihaja na dan cela vrsta nekaterih podatkov in pa praks, ki niso dobre.

Zdaj, če še želi kdo pri tej točki razpravljati od kolegic in kolegov? Vidim, da ni več prijavljenih. Bom sedaj dal še vam, državna sekretarka, Eva Knez, besedo. Mislim, da je bilo neko malo vprašanje kolega Medica in pa tudi sam sem glede obvezne prahe postavil vprašanje. Izvolite.