Hvala lepa predsednik odbora. Pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi navzoči na seji. Verjamem, da je bila za vse ali ne samo ta kratka noč tudi jaz sem se vrnila s poti Kijev-New York sinoči pa je tudi odlična priložnost in hvala predlagatelju za to razpravo, ki je vedno izjemno primerna in izjemno na mestu. Lahko poročam tudi iz prve roke, z razprave v Varnostnem svetu v ponedeljek v New Yorku, ki je bila pod predsedujočo Alžirijo namenjena ravno prekinitvi ognja v gazi prvi izpustitvi, izmenjavi talk in pa političnih zapornikov.

Zdaj, jaz se tu absolutno strinjam z oceno, da smo več kot leto dni v Gazi tudi na Zahodnem bregu priča eni krvavi brutalnosti, izživljanju nad civilnim prebivalstvom, kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, tudi zločinom, ki so jasna znamenja genocida, in da je Slovenija, kot ste sami rekli, resnično z vsemi svojimi aktivnostmi za zaščito prebivalstva civilnega, za večjo humanitarno pomoč in tudi s priznanjem neodvisne in suverene Palestine naredila vse, kar je bilo v naši moči, da smo na pravi strani zgodovine in to nam priznavajo resnično naši partnerji in zavezniki, tako v Organizaciji Združenih narodov z vsemi potezami, ki smo jih delali in tudi posebej v arabskem svetu. Sem pa imela eno reslepo priložnost, skoraj 1 uro, govoriti z generalnim sekretarjem Guterresom v ponedeljek v New Yorku, ki se je spet zahvalil za držo Slovenije ob tej brutalnosti v Gazi in na Bližnjem vzhodu, z vsem kar smo naredili. Seveda se strinjam tudi z oceno, da bo treba narediti še bistveno več in da bo tu Slovenija morala biti izjemno aktivna in tudi je aktivna. Če grem najprej po točkah. Seveda smo pozdravili to prekinitev ognja, dogovor tudi zahvala vsem akterjem, ki so bili od Katarja, Egipta, ZDA vpleteni v sam dogovor, ki pa je izjemno krhek. Vidimo, da se danes nadaljujejo izraelske operacije na Zahodnem bregu. Naprej v Gazi je krhko premirje. Druga, tretja faza ostajata še močno nejasni. Veliko je vprašanj, ali bo to krhko premirje tudi vzdržalo in to je danes tudi največja skrb. V to smer je šla tudi ponedeljkova razprava v Varnostnem svetu s pozivom vsem akterjem, da mora to premirje vzdržati, vzdržati, da vodi v neko trajno premirje in trajen mir na samem Bližnjem vzhodu. Zdaj seveda je veliko olajšanje, veliko upanje ob tem dogovoru, ob izpustitvi talk in pa tudi političnih zapornikov. Tudi dodatna humanitarna pomoč, ki zdaj prihaja v Gazo, je močno cenjena, je pa vse zdaj pod vprašajem, kaj pomeni za javno strukturo, za dobavo zdravil, za dobavo hrane. Ljudje, ki se vračajo na sever Gaze pripovedujejo zgodbe, da praktično ni več pogojev za življenje. Torej sama obnova, same možnosti za neko normalnost so izjemno izjemno omejene. Mi se veliko ukvarjamo tudi s tem, kako bi izgledal tisti dan po tem. Rešitev dveh držav je še vedno zelo prisotna tudi v globalnem zavezništvu, ki je bilo sprejeto v Organizaciji združenih narodov. Jaz sem tudi v ponedeljek ponudila spet, da smo pripravljeni v Sloveniji gostiti eno tako zasedanje, kjer bi se aktivno ukvarjali s tem, kako res zagotoviti to rešitev dveh držav, ki bi edina kot jamstvo vodila v mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Danes obstaja velika skrb, kaj se bo zgodilo z UNERVO, torej s humanitarno pomočjo civilistom. V nedeljo naj bi začel veljati izraelski zakon. Pozvala sem spet, naj Izrael, in tu je velik pritisk na izraelske oblasti, ne uveljavi zakona. Tudi z generalnim sekretarjem Guterresem sva se pogovarjala o možnosti, ali lahko UNOVA kljub temu deluje naprej, vsaj v Vzhodnem Jeruzalemu, mogoče Zahodnem bregu, Gazi. Ker dejansko, če te možnosti ne bo več, na kar se UNVRA pripravljate, bo ogroženih izjemno veliko število. Ne govorim samo civilno prebivalstvo, šole, bolnišnice, skratka celotni ta javni del, ki zagotavlja varnost in zaščito prebivalstvu. To je ta hip izjemna skrb in neko upanje obstaja, da bi ura vseeno lahko v delih palestinskih ozemelj delovala tudi vnaprej, da ne bo prišlo do tistega krutega konca te edine organizacije, ki je pravzaprav nepogrešljiva za humanitarno pomoč v tem delu sveta. Slovenija je bila posebej pri UNERVI in to nam štejejo kot enega največjih dosežkov v lanskem letu izjemno aktivna. V Organizaciji Združenih narodov. Mi smo zbrali z našo iniciativo za podporo UNVRI več kot 120 podpisnic držav in kot za to dobili tudi izjemno priznanje, da smo zavezani tudi zaščiti humanitarni in civilnega prebivalstva in mednarodnemu pravu.

Zdaj, sami veste, da druga in tretja faza sta res manj razdelani. Tega dogovora, podrobnosti bodo dogovorjene v tej prvi fazi, pogajanja naj bi se začela po 16 dneh od začetka premirja. V načelu pa velja, da naj bi druga faza pomenila trajen konec vojne, ko bodo izpuščeni tudi zajeti vojaki, drugi moški ujetniki, preostale izraelske sile pa naj bi se umaknile iz Gaze, vključno z umikom iz Filadelfijskega koridorja. In v tretji fazi naj bi ostanke pokojnih talcev vrnili njihovim družinam. Začela naj bi se tudi obsežna obnova Gaze. In takoj po uveljavitvi premirja 19. januarja, kot je rečeno, je bila ta prva izmenjava. Moja informacija je, da druga izmenjava se pa že, kot kaže, za kak dan zamika. Tako da to so velike negotovosti, ki ostajajo in to premirje je res izjemno krhko. Mogoče naj omenim, da obstaja en žarek upanja v regiji z Libanonom, kjer so postavljene nove oblasti, tudi začasno premirje. Sirija je neka zgodovinska priložnost za svetlo prihodnost, vendar pa je tudi tam še kar veliko negotovosti, kako bo uspešna ta vključujoča mirna tranzicija v državi. Sama imam namen v kratkem obiskati tudi Libanon in Sirijo.

Zdaj glede, mogoče samo na kratko, ker je tu pristojno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot ste sami v uvodu omenili, kaj lahko Slovenija naredi več. Mi smo ves čas tudi v Svetu za zunanje zadeve, torej Evropska unija, podpirali vse možnosti, ko je šlo ali za uvedbo ukrepov zoper politične oblasti, ki kršijo mednarodno pravo, pregledovali smo, kakšne so možnosti sankcij. Tu lahko povem, da ko gre za trgovino, da je vsebinsko sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Gre za ukrepe trgovinske politike, vendar pa imamo tu žal precej zvezane roke, ker je to pristojnost Evropske unije. Če pa gremo v kakšne ukrepe, samo bilateralno je pa to treba izjemno dobro razdelati, možnosti so zelo omejene, še enkrat, ministrstvo zadeve že pregleduje, smo v stikih, mi pa bomo dali tudi svoje mnenje glede tega.

Glede ostalih točk, ki so omenjene, tudi aretacije Netanyahuja že prejšnjem našem skupnem odboru sem povedala kakšni so ti postopki prijetja v Republiki Sloveniji, da odloča na koncu Vrhovno sodišče, ampak da Slovenija kot pogodbenica rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča je dolžna sodelovati s sodiščem, spoštovati njegove odločitve in to smo tudi zelo jasno napovedali.

Tako da aktivni bomo ostali naprej, predvsem v pritisku na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava, ustanovne listine Združenih narodov v delu, ko gre za nadaljnjo politično arhitekturo, kako zagotoviti rešitev dveh držav, torej tisto naslednjo fazo samega dogovora. Slovenija je tu v krogu, res zelo ozkem krogu držav Evropske unije, ki ima proaktivno samozavestno držo, ki je, kot sem prej omenila, res izjemno cenjena in to bomo delali naprej. Si pa jaz srčno želim, da bi to premirje resnično delovalo na prvem mestu, da se ti brutalni zločini in tudi odgovornost bo treba prej ali slej preiskovati, zares končajo. Hvala lepa.