Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Zdaj, o Draghijevem poročilu smo v tem Državnem zboru že razpravljali, tudi takrat, ko smo, predvsem na Odboru za zadeve Evropske unije, sprejemali stališča v zvezi s tem. Zdaj, jaz bom skušal to predstavitev narediti časovno, kolikor je mogoče strnjeno, čeprav je o vsebini Draghijevega poročila seveda mogoče govoriti dalj časa.

Zdaj, najpomembnejše sporočilo, ki ga sam razumem v Draghijevem poročilu, se glasi: če Evropa ne postane bolj produktivna, bomo prisiljeni izbrati. Ne bomo mogli postati voditelj v novih tehnologijah, svetilnik podnebne odgovornosti in neodvisni igralec v svetu. Ne bomo mogli financirati našega socialnega modela. Morali bomo zmanjšati nekatere, če ne celo vse naše ambicije. Zdaj, razlog za to Draghijevo poročilo na zelo intenziven in poglobljen način pripisuje spremenjenim gospodarskim razmeram, ki vplivajo na upočasnjeno rast v Evropi, ki jo poganja več dejavnikov: upadanje produktivnosti, spreminjajoče se globalne razmere in tehnološke spremembe, opozarja na razkorak v produktivnosti, še posebej v razmerju z Združenimi državami Amerike. Ta razkorak se širi, kar vpliva na konkurenčnost in dolgoročno rast, povezano je pa predvsem na dejstvo, kot opozarja Draghi, da je EU stavila na tradicionalne industrije, medtem ko je ZDA v zadnjih dveh desetletjih intenzivno razvijala nove visokotehnološke sektorje, še posebej nove digitalne velikane in s tem povezane nove poslovne modele. Te okoliščine pripisujejo seveda tudi globalnim razmeram, spremenjeni geopolitični realnosti, saj te geopolitične napetosti, vključno s podnebnimi spremembami, preoblikujejo gospodarske prioritete in priložnosti držav, s tem pa tudi spremenjeno njihovo obnašanje. Vendarle izpostavlja tri nujne preobrazbe za prihodnost, to so inovacije, razogljičenje in varnost, kot tista tri področja, ki bodo odločilno oblikovala prihodnost evropskega gospodarstva in tudi evropskega načina življenja.

V posamezne razloge in analizo zelo dobro predstavitev podatkov, na katerih ta analiza stoji, ne bi zahajal, zato, da sem časovno kolikor je mogoče učinkovit in bi s tem prešel na ključne predloge, ki jih pravzaprav Draghijevo poročilo izpostavlja.

Najprej mogoče vseeno beseda ali dve o strukturi poročila. Ob uvodu Draghijevo postavlja eno horizontalen pregled in analizo ter horizontalne predloge ukrepov, v drugem delu poročila pa se osredotoči tudi na sektorski pristop, kjer izpostavlja marsikateri sektor relevanten recimo tudi za Slovenijo. Recimo med takimi izpostavljenimi sektorji, kjer podaja tudi posamezna sektorska priporočila je recimo avtomobilska industrija, kemična industrija, farmacevtska in Biotech industrija, vesolje, nekatere druge. Zdaj, kot trije ključni recepti, ki jih Draghi izpostavlja so naslednji, tudi o tem smo že veliko govorili, odprava inovacijskega zaostanka z evropsko industrijsko strategijo, ki mora zmanjševati k zmanjševanju vrzeli v inovacijah med EU in svetovnimi voditelji, torej predvsem ZDA in v zadnjem obdobju posebej Kitajsko, ki, kot veste, je prevzela voditeljstvo v 57 od 64 kritičnih tehnologij po analizi avstralskega inštituta ASPI, Critical Technology Tracker. Če je bilo 20 let nazaj, leta 2003 situacija inverzna, če so ZDA torej vodile praviloma v veliki večini kritičnih tehnologij, je zdaj situacija obrnjena in je v 57 od 64 teh tehnologij voditeljstvo prevzela Kitajska. Kar je potrebno spremeniti, in Draghi tukaj priporoča predvsem večje naložbe v raziskave in razvoj, priporoča skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost, strategija pa mora vključevati prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa industrije, obenem pa ohraniti konkurenčnost in trajnostno rast. Torej, Evropa ne bo mogla restavrirati svoje konkurenčnosti brez tega, da na ustrezen način poskrbi za konkurenčne cene energije, ker, kot veste, smo tudi sedaj, čeprav so se glede na zgodovinske vrhove v letu 2022 tudi cene energije nekoliko umirile, še vedno na štiri do pet kratnik cen, s katerimi je soočena naša konkurenca drugod. V tem pogledu je tudi nova evropska komisija že za prvih sto dni napovedala ta načrt. Kolikor vem, naj bi bil predstavljen 27. februarja letos. Kot tretje področje Draghi priporoča povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti. Torej, krepitev varnosti, tudi gospodarske varnosti kot na nek način nove besedne zveze in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov za ključne surovine in tehnologije. To pa postavlja kot ključne elemente industrijske politike, ki mora biti zvezana seveda tudi z izboljšanim, gospodarskim, političnim, zunanjepolitičnim upravljanjem.

Zdaj, predsednica, predsednik, posamezni od teh treh sklopov so dodatno razgrajeni. Jaz bi se to morebiti na posamezna priporočila vrnil, v kolikor bodo takšna vprašanja poslank in poslancev. Med horizontalnimi politikami industrijske strategije Draghi izpostavlja nekaj gradnikov: polno delovanje enotnega trga, kjer v skladu z ugotovitvami Enrika Lete(?), na katerega se poročilo nanaša in ju je potrebno brati povezano in skupaj, še danes obstaja 96 odstotkov ovir na notranjem trgu, kot so bile ob njegovi ustanovitvi, torej 30 let nazaj. Trenja pa lahko po Draghijevem poročilu predstavljajo izgubo do 10 odstotkov potencialne rasti BDP. Potrebno je zagotavljanje naložb. Kot veste, je Draghi svetoval akumulacijo od 750 do 800 milijard evrov produktivnih naložb na leto. Tukaj ne govorimo seveda samo o javnem denarju, ampak motivaciji za to, da se ustvari naložbeni miks zasebnih in javnih naložb, kar pa bo seveda zvezano tudi z vprašanjem, kako je to mogoče narediti. In to glede tega bo gotovo tekla še naprej pestra razprava, tudi na evropski ravni. Draghi priporoča prenovo tekmovalnosti. Vse politike morajo ciljati sektorje z natančno evalvacijo, konkurenca pa mora spodbujati produktivnost in inovacije, pri čemer priporoča tudi širitev mehanizma IPC torej Important Projects of Common European Interest na vse strateške sektorje. Posebej opozarja na okrepitev upravljanja, torej potrebo po prenovljenem upravljanju na ravni EU. Pri čemer sta ključni poenostavljena koordinacija politik in zmanjšanje regulativnih bremen. Posebej pa seveda razvoj znanj, kompetenc in veščin, še posebej na tistih področjih, kjer z razvojem znanj za nove čase kot Evropa in kot države članice zaostajamo.

Kot rečeno, tudi na tem področju so predlogi natančneje razgrajeni. V vsakem primeru si lahko obetamo nov okvir za usklajevanje konkurenčnosti, tako imenovani competitiveness coordination framework, ki bo integralni del torej politik, vključno s posamičnimi sektorsko zasnovanimi akcijskimi načrti, recimo razprava o akcijskem načrtu za avtomobilsko industrijo, ki potrebuje nov zagon, vzpostavitev novih trgov, se pričakuje v bistvu že v kratkem.

No, pri financiranju naj še vendarle omenim, da samo akumulacija prej omenjenih milijard ni dovolj. Mehanizmi za to so po Draghijevem mnenju vzpostavljanje Unije kapitalskih trgov za lažji dostop podjetij do financiranja in za krepitev naložb, boljše osredotočenje proračuna Evropske unije, prilagoditev proračuna torej za podporo strateškim sektorjem in financiranje visoko tveganih naložb, potrebne reforme bančnega sektorja za povečanje stabilnosti, znižanje tveganj in večjo podporo inovativnim podjetjem in pa vzpostavitev tako imenovanih comen safe access(?) za financiranje skupnih evropskih naložbenih projektov. Draghi seveda posebej opozarja na potrebo po vzpostavitvi konkurenčne politike, ki združuje to konkurenco tako navznoter, kot navzven. Samo štiri alineje: združitve za inovacije, nadzor državnih pomoči, kjer priporoča vrnitev k običajno strogemu nadzoru državnih pomoči, a hkrati tudi večji poudarek na inovacijah in odpornosti, skladnosti z EU, industrijsko politiko in reformo IPC, merila varnosti in odpornosti z ustanovitvijo posebnega organa za oceno odpornosti in varnosti za strateške sektorje, ki se navezujejo na varnost, obrambo, energetiko in vesolje in pa reformo projektov IPC, predvsem za to, da bi njihovo ustanavljanje, vključevanje partnerjev iz različnih držav članic, s tem povezano kreiranje industrijskih verig potekalo hitreje, bolj vključujoče, bolj transparentno.

Kot rečeno, Draghi pri tem navaja, še nekaj ključnih rešitev za strateško pomembne sektorje, ki jih identificira kot področje energije, kritičnih surovin, digitalizacije, naprednih tehnologij, računalništva in umetne inteligence, področja polprevodnikov, energetsko intenzivne industrije, čiste tehnologije, avtomobilska industrija, vesolje, farmacija in transport. Tukaj na tem področju naj bi v bistvu po zgledih že postavljenih aktov, recimo, na področju čipov takšne sektorsko usmerjene pristope torej prevajali tudi na druge sektorje.

Naj zaključim s tem zelo kratkim povzetkom stališča Republike Slovenije. Zdaj sprejeto stališče Republike Slovenije, z njim je soglašal tudi Državni zbor, meni, da poročilo Maria Draghija prihaja ob pravem času, da ga je potrebno obravnavati kot celoto in ne razdrobljeno. Se pravi, treba ga je brati kot celoto, ne pa iz njegovih priporočil kot seznam za trgovino vzeti samo tisto, kar nam je všeč. Prav tako ga je potrebno obravnavati skupaj s poročilom Enrika Lete o prihodnosti notranjega trga, saj obe poročili skupaj obravnavata področja, ki so med seboj povezana in ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Poročilo izpostavlja oziroma bom šel kar na zadržke. Strinjamo se, da so za krepitev in zagotovitev konkurenčne trajnosti EU ključna tri identificirana področja, torej, odprava inovacijskega zaostanka skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost ter v večji meri upoštevanje varnosti in odpravljanje kritičnih odvisnosti. Prav tako se strinja z izpostavljenimi ovirami in v osnovi podpiramo argumentacijo Draghija. Slovenija načeloma podpira večino predlaganih ukrepov, imamo pa nekaj zadržkov do predloga NIJZ za raziskave in inovacije, kjer predlagana okrepitev obstoječega evropskega, torej kjer bi raje videli okrepitev obstoječega evropskega raziskovalnega prostora. Na področju financiranja opozarja na previdnost pri zadolževanju, potrebo po vračanju dolga, se pravi, kakšna bo povratna zanka morebitnega skupnega zadolževanja in specifike manjših držav članic, recimo na področju telekomunikacij, kjer nasprotujemo združevanju infrastrukturnih operaterjev in centralizaciji regulativnih postopkov, v poglavju vesolja pa smo zadržani glede ukinjanja načela Geo-return, torej da ima domača industrija možnost počrpati toliko sredstev, kolikor jih države v skupne programe prispevajo. Zdaj po posameznih stebrih njegovih priporočil tako v horizontalnem kot sektorskem vidiku obstaja še nekaj detajlov, ki jih velja izpostaviti, ampak bi to prepustil morebitni razpravi, vprašanjem poslank in poslancev. Se opravičujem, če sem bil predolg, ampak sem skušal biti kolikor je mogoče jedrnat. Hvala.