Hvala lepa za povabilo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Jaz bi na začetku samo par besed, no, velikokrat se pojavlja vprašanje, pa da to zadevo takoj v začetku razčistimo. Zakaj se jaz s tem ukvarjam, koga predstavljam, kakšni so moji interesi? Zakaj se s tem ukvarjam? Zato ker sem po poklicu diplomiran zdravstvenik reševalec, 34 let zaposlen v sistemu, ki ima za sabo preko 30 tisoč intervencij, hkrati sem pa spoznal evropske sisteme po Evropi in želim to znanje, to spoznanje prenesti v Slovenijo. Ne zastopam nobeno interesno skupino, nisem član nobene politične opcije, ne leve ne desne, pač pa me zanima samo stroka. In kot zdravstveni reševalec, diplomirani zdravstvenik, sem se dolžan oglasiti, ker imam moralno, kazensko in poklicno odgovornost, če vem, da nekaj gre narobe. Za kaj se borim, ali za kaj lobiram? Ja, lobiram. Lobiram samo za to, da bo čim več slovenskih davkoplačevalcev preživelo. Tako da, če pa koga še kaj zanima glede mojih izobrazb oziroma mojih kompetenc pa ga vabim, tukaj v tej mapi so raznorazni certifikati, pa si jih lahko prelistate.

No, zdaj kot je bilo rečeno, v tej dolgoletni zgodovini, jaz se bom vrnil nazaj še v prejšnjo državo, v leto 1980. Kdor je prebral to knjigo, / pokaže zboru/ bo vedel o čem govorim. To je neka biblija reševanja, ki jo je napisal gospod Vasja Žemva in ko sem šel spremljati kronologijo, sem videl, da je bilo od leta 1980 do danes 12, ponavljam, 12 neuspelih poskusov. To je ducat raznoraznih akterjev, ki so želeli slovenskim davkoplačevalcem omogočiti, da bodo imeli primerljiv sistem helikopterske nujne medicinske pomoči kot ga imajo naši severni sosedje, zdaj pa lahko rečem tudi južni, ker so tudi lansko leto sosedi Hrvatje to uredili. A propo stroke velikokrat govorimo o terminu zlata ura. Kaj je to? To se velikokrat uporablja, pa se bojim, da na napačen način. Zlata ura ne pomeni, da če bo nekdo v 59 minutah na UKC, da bo preživel, če bo pa v 61 minutah pa ne, zlata ura pomeni, da prej bo prišel poškodovani ali nenadoma oboleli v bolnico, boljši bo izhod. In zato so vsi evropski sistemi narejeni na ta način, da je nekako v 15 minutah nujna medicinska pomoč pri bolniku, poudarjam nujna medicinska pomoč. Ko v Sloveniji izrečemo besedo reševati, reševanje, je to zelo širok pojem. Reševalcev imamo veliko, imamo gorske, imamo jamarske, zdaj na žalost so bili aktivirani tudi rudniški reševalci, pa imamo vodnike lavinskih psov, razna prostovoljna društva, prvi posredovalci in tako naprej, vsi rešujejo. Tudi moj oče zdaj, če se pošalim, verjetno doma rešuje križanko, je reševalec, in dajmo to ločiti. Dajmo se držati strogo dejavnosti Ministrstva za zdravje, ko govorimo o nujni medicinski pomoči, katere član sem tudi sam. To smo profesionalci in pravilnik o NMP v Sloveniji predpisuje, da mora vsak, ki kliče pomoč, v 15 minutah to pomoč tudi dobiti. No, in tukaj smo zdaj že pri prvem problemu. Trčimo, ko je bilo na raznih soočenjih predstavljeno, da se to da doseči iz dveh baz. Dragi vsi, ki ste tukaj, nemogoče. Nemogoče. In kaj iz tega vidimo? Da je jugo- in jugozahodni del slovenskih davkoplačevalcev diskriminiran. Naslednje, tudi če si dobro pogledate to sliko, dobršen del operativnega radiusa iz obeh baz Brnik in Maribor je v sosednji Avstriji. Verjemite mi, da Avstrijci našo pomoč ne rabijo, ker imajo krasno, kvalitetno mrežo. Oglasil sem se tudi zato, ker se zelo meša pojem namensko in večnamensko. Ja, jaz verjamem policiji in spoštujem policijo kot izvajalce, spoštujem tudi Slovensko vojsko kot izvajalce, se trudijo, delajo svoj maksimum, ampak kaj je namenski helikopter za HNMP? To je helikopter, ki ga bo izključno uporabljala samo ekipa na Brniku za nujno medicinsko pomoč - več o tem bo potem kolega Žura (?) lahko povedal. Čim vi en helikopter razpnete še v druge dejavnosti, sekundarni prevozi, eventuelno gorsko reševanje in pa prevoz inkubatorja, je to že večnamenskost. Pa ne špekuliram tukaj, to je pač večnamenskost. Ker če imate vi istočasno zahtevo od vseh teh treh služb za helikopter, se boste morali odločiti, nekomu ga boste dali, druga dva pa neka alternativna varianta in to je seveda povezano s preživetjem in z izhodom, kakršen bo. Tukaj se pač zdaj sprašujemo, stroka je že dolgo nazaj, recimo če vam pokažem fotokopijo iz te knjige, že leta 1980, kdor želi, si lahko pogleda knjigo original, je bilo govora o štirih bazah. Leta 1980. Od leta 1980 do danes se je populacija povečala, se je populacija postarala, več imamo hitrih cest, več avtocest, več motorjev, več vozil, več dogodkov in več obolelih ljudi. Torej, o čem govorimo? Na eni strani štiri baze, na drugi strani pa policija trdi, da bodo vsi slovenski davkoplačevalci kvalitetno oskrbljeni iz dveh baz. Ja, dve bazi krasno izgledajo na papirju in mogoče funkcionirajo, ko pač te potrebe niso povečane.

Zdaj, če se dotaknem, pa bom jaz postavljal vprašanja. Ali se je pri pripravi tega projekta, tega razpisa upoštevalo pravilnik o helikopterski nujni medicinski pomoči in o nujni medicinski pomoči na splošno, ki govori o 15 minutnem odzivnem času? Morate vedeti, da v tujini je helikopter resurs nujne medicinske pomoči, ki je aktiviran takrat, kadar reševalno vozilo potrebuje deset ali več minut do kraja nesreče ali pa dogodka, se zemeljsko vozilo sploh ne pošlje, ampak gre samo helikopter kot resurs, zato ker se gre samo za to, da bo čim prej prišla adekvatna pomoč do tistega, ki jo potrebuje. Zavedajte se, da preživetje je odvisno samo od tega, koliko hitro bo adekvatna pomoč pri tistem, ki jo potrebuje, ne pa kdo bo to pomoč izvajal. Popolnoma nepomembno je ali zaustavi krvavitev vojak, policist ali pa reševalec, pomembno je, da je to narejeno hitro. Če je to prepozno, človek umre. In Slovenija ima nominalno škodo, tudi ta škoda je ocenjena s strani Evropske komisije, statističen izračun, vsaka prezgodnja smrt v Sloveniji nas košta 2 milijona evrov. Za primerjavo, sosedje Hrvati imajo to ocenjeno 1,3, Skandinavci pa na 4 milijone. Na kaj je ta izračun vezan? Na BDP. Torej zanima me ali se je upoštevalo to v celoti, ali se je ta pravilnik upošteval v celoti.

Potem glede izbora baz. Baze je nekdo določil, da bodo na obstoječih lokacijah Brnik in Maribor. To so mednarodna letališča, izkušnje iz tujine pa kažejo, da grejo namenske helikopterske baze, veste, jaz sem hodil veliko po tujini in sem se tam izobraževal, jaz sem pač navajen tako, da se probam učiti od najboljših in želim potem to doktrino prenesti v Slovenijo, ne pa da bom tukaj širil neke svoje interese ali pa prodajal helikopterje kakor mi je tudi že bilo očitano, jaz helikopterjev ne prodajam, moja služba je reševanje človeških življenj in prenos znanja na mlajše kolege ter skrb za kvaliteto zdravstvene oskrbe, za kar sem ne nazadnje zadolžen tudi izpraševalec, sem izpraševalec v sistemu nujne medicinske pomoči, kjer sprašujem kolege in da držimo nivo kvalitetne oskrbe v Sloveniji. Torej stroka že od nekdaj v Sloveniji, in ta shema vam je znana, govori o treh bazah. Ta postavitev je taka, da se idealno izkoristi postavitev na strateških točkah - to žal niso obstoječe lokacije -, da kdorkoli v Sloveniji dobi pomoč v 15 minutah, kadar seveda meteo pogoji za letenje to določajo. Če pač ne, je to višja sila, pustimo. In zdaj na kakšen način se je prišlo do tega, da se trdi, da sta ti dve obstoječe lokacije, Brnik in Maribor, zadovoljive, kvalitetne in enakopravne za vse slovenske davkoplačevalce. Običajno, ko se baza v tujini postavlja, se gleda na sledeče. Vreme, da na taki lokaciji, da je baza čim več dni operativna, da ni v megli. Brnik na žalost je veliko v megli. Deset dni nazaj primer iz Posočja, v Posočju slika sonce, prometna nesreča, na Brniku megla in niso mogli poleteti. Seveda razumljivo zaradi varnosti ne, ampak če bi bila baza postavljena na neko drugo lokacijo, kar je stroka že govorila, bi ta polet bil lahko izveden. Potem pri postavitvi baze se upošteva kazuistika, se pravi obolevnost na tej regiji, število dogodkov v tej regiji, seveda kakšna je populacija v tej regiji in pa da je radij čim bolj v matični deželi, da ne sega četrtina ali pa petina operativnega radiusa v tujino, ker zaenkrat še nimamo nekih bilateralnih dogovorov, da interveniramo v tujini. Ja, tujci pač pridejo k nam po svojega državljana, mi pa naše resurse ne uporabljamo v tujini. Torej mislim, da smo razčistili to namensko, večnamensko, ne, in iz tega je problem, da se govori, da bo helikopter večnamenski. Glede osmih sedežev, ja, osebno me je to zmotilo. Osem sedežev, se pravi, po pričevanju policije bi bilo potrebno dati ležišče in opremo ven iz postelje, noter namestiti osem sedežev, da se bo izvajala evakuacija, zdravstvena služba bo pa v tem primeru brez resursa in v tem primeru, če bo nek nujen klic, bo nekdo zaradi tega umrl. Napačno. In nujna medicinska pomoč z aktivacijo državnega načrta nima nič, za to so drugi resursi in za to se uporablja transportne zmogljivosti Slovenske vojske in policije; kot je gospod Poklukar včeraj izjavil, oni teh helikopterjev imajo zadosti.

Pol mogoče se bi v nadaljevanju dotaknili financiranja. Zdaj tukaj govorimo o financiranju. Vemo vsi, kakšen je zdravstveni budžet, da je to okoli štiri milijone denarja in postavitev enega dobrega sistema je pljunek v morje. Jaz trdim, da za teh 50 milijonov, ki se jih bo tukaj ... Milijarde, pardon, milijarde ja. Da za teh 50 milijonov, ki jih bo tukaj šlo, se ne bo spremenilo popolnoma nič. Nekega napredka ne bo, samo iz zelenega bomo šli v plavo, se pravi, dejavnost se bo vojski vzela, dodelila policiji. Ponavljam, še zmeraj ne bo treh baz, še zmeraj ne bo službe 24/7. Prometna nesreča, infarkt, pljučna embolija, možganska kap, ponoči ne gredo spat. Se pravi, statistično je možnost srčnega infarkta največja ob 3. uri zjutraj. Mi ob 3. uri te helikopterske službe nimamo niti ni časovnice, da bi se o tem kadarkoli govorilo, niti ni časovnice o vzpostavitvi tretje baze. Se pravi, če ni časovnice, lahko rečem, da naslednjih par let te službe ne bo. Kupuje se namenski reševalni helikopter. Ko se kupuje reševalno vozilo, tukaj je en ena specifikacija bolniškega prostora v reševalnem vozilu na desetih straneh, specifikacija bolniškega prostora v namenskem reševalnem helikopterju v štirih alinejah. In kupujemo helikopter brez opreme. Prejšnji razpis reševalnega helikopterja iz leta 2018 je imel, pa je bil večnamenski transportni za potrebe moštva transporta, moštva specialne enote policije, je imel več specificirane medicinske opreme in kateri nosilci bodo noter kot ta zadnji dopis, razpis o katerem se govori, kjer opreme notri ni. Torej govorijo, da se ne da kupiti na ključ. To, dragi moji, ne drži. Če želite in se dogovorite in veste, kaj želite imeti, boste dobili helikopter na ključ in to je tudi bolje, ker bodo nosilci na šraufani s strani proizvajalca, certificirani in hkrati sprobana tudi vsa elektrika za vse medicinske aparate, ki so priklopljeni v ta helikopter, da to deluje. Z gospodom Kinkom, v soočenju sem ga vprašal glede nadomestnega helikopterja. Je rekel, ja, imamo, a ne. Tako da en cajt se deklarirajo ti trije helikopterji, ki jih policija že ima, krasne mašine, zmogljive, brutalne za njihove potrebe, ampak žal HNMP v Evropski uniji ne dela s tako prestižnimi in dragimi helikopterji, ampak so si za svoje delo izbrali cenejši, bolj racionalen model, ki je cenejši za vzdrževanje, cenejši za letenje, tišji.

Ker, a veste, kvaliteta življenja ljudi okoli UKC, ki pristaja glasen vojaški helikopter, je zelo problematična, verjemite mi, in ni vseeno ali pristaja tiho helikopter, ki je glasen toliko kot šleper pri 50 na uro, ali pa velika neka večnamenska mašina. Tako da glede nadomestnega helikopterja je gospod Kink rekel, da imajo v hangarju avgust Agusto 109; žal ta helikopter ni ustrezen za to dejavnost, kar lahko potrdi tudi stroka. In veseli me, da me je stroka podprla. Tukaj bi gospe državni sekretarki z Ministrstva za notranje zadeve, ki je v soočenju z gospodom Vrtovcem rekla, ja, pa to se en reševalec tam nekaj izmišljuje. Ta en reševalec je del sistema in tega enega reševalca je stroka podprla. Glede standarda, ta standard, ki je zahtevan, da mora helikopter ustrezati normativu EM(?) 13 718, ta normativ, tisti, ki ga poznajo pove, da mora biti za glavo pacienta prostor za oskrbo dihalne poti oziroma za ventilacijo ali pa sisterno ventilacijo. V razpisu se zahteva prečna nosila, prečna, to se pravi pri enih vratih je glava, pri drugih vratih je noga in ta kriterij tukaj ni izpolnjen. Jaz sem to gospodu Kinku tudi rekel in je on dvignil roke, je rekel, glejte, jaz to ne vem, meni so Italijani garantirali, da stvar odgovarja. Ja, mogoče odgovarja, če so nosila nameščena vzdolžno, kar je pa spet kontradiktorno z zahtevo iz razpisa, se pravi, razpis nekako ni skladen z zahtevami stroke. Če imate nosila vzdolžno potem pa ne morete izvajati vitlanja. V razpisu nisem našel zahteve za roll-in nosila oziroma "power load" nosila. "Power load" ni zahteva Roberta Sabola in preferenca Roberta Sabola. "Power load" je sistem, ki ga UKC že uporablja, in to nisem izbral jaz. "Power load" je sistem, ki ga otroška kirurgija že uporablja in UKC Ljubljana ima dve namenski vozili samo za prevoz inkubatorja, ki ta sistem noter ima. Torej, ali se bo lahko vozil inkubator? Ja, ne. To, kar zdaj uporablja otroška kirurgija, ne in ne zavajajmo. Če se bo kupovalo nekaj drugega, okej, ampak trenutno ta razpis ne bo kompatibilen s trenutno opremo, s katero razpolaga UKC.

Tako, da že zdravstvo samo tukaj je reklo, da bo to pač večnamenska konfiguracija, se pravi, če je večnamenska potem ni namenska in tudi če bi želeli voziti inkubator, je potrebno specificirati in mora biti v razpisu navozna plošča za inkubator po standardu EM(?) 13 976/1, katere pa v razpisu ni.

No, toliko bi jaz za začetek z moje strani. Se pravi, vprašanje ali bo denar racionalno porabljen? Bojim se, da ne, zato ker vse temelji na predpostavkah, če in ko. Baz ni, gospod Poklukar je rekel, da se novači kader na strojni fakulteti, glejte, to je tako, kot da bi nekdo, ki ima srčno kirurgijo, šel novačiti kader na medicinsko fakulteto, nekdo, ki pride s faksa nima izkušenj in se mora še "ohoho" od tega naučiti, da bo srčni kirurg, on sicer ima titulo, da je zdravnik, ne bo pa srčni kirurg in te ljudi, se pravi, očitno je spet nekaj na predpostavkah, če in ko, očitno kadra ni, če se tukaj govori o zaposlitvi 28 ljudi, da je ta razlika od nakupa helikopterja, kajne, gre za nakup baze za zaposlovanje novih ljudi in tako naprej. Kadrovski bazen tukaj je prazen in vprašam vas, kaj se bo zgodilo, če tega kadra ne bodo dobili? Kupili bomo dva helikopterja, glede na to, da tri take že imamo, kajne. Ti helikopterji itak že izvajajo HNMP in ne vem, zakaj se toliko mudi z nakupom. In pri tem nakupu se nihče ni vprašal glede hrupa. Nihče se ni vprašal, nihče v tenderju ni vrednotil zanesljivosti in razpoložljivosti ki izhajajo iz analize servisnih intervalov in potrebnih ur do določenih servisov, kajne. Tukajle, recimo, če malo pogooglate, pa jaz ne bom zahajal v področje aviacije, a veste, ker jaz sem pač samo zdravstvenik, kajne? Ampak, če greste pogooglati, imam tule papir, primerjava stroškov najbolj pogostega helikopterja v Evropski uniji, ki se ga uporablja, ne bom uporabljal tipa, ker ne želim delati nobenemu reklamo, in tipa, ki ga je izbrala Slovenija, je razlika v operativnih stroških 25 procentov. S tem, da je ta helikopter, ki se ga bo kupovalo, bistveno bolj zahteven za servisiranje, bistveno bolj pogoste intervale ima, pa za letenje dražji, ker je majčkeno večji in pokuri več goriva.

No, tako da mislim, da ste si zdaj ustvarili neko sliko, kjer smo. Ko mi boste pa odgovorili na vprašanje, če je, če se je upošteval v celoti pravilnik o HNMP, potem imam pa še eno podvprašanje oziroma eno dejstvo, ki ga pa ne bi še zdaj razkril, pa naj bo to jagoda na vrhu te torte, kajne. Kogar pa zanimajo ti operativni stroški, javno dostopen podatek na stricu Googlu, ki potrjuje to, kajne, kar sem povedal, pa samo še tri stavke glede barve, če smem. Barva ni pomembna. Barva je pomembna, kajne? Policija se je prav potrudila, da je pogooglala neke evropske prevoznike, ki so beli, pa so mogoče belo plavi, pa belo oranžni. Glejte, ne se slepiti in ne rabimo se zavajati, kamorkoli okoli pogledamo, Avstrijec je rumen, pa nekaj jih je belo rdečih, kajne, Madžar je rumen, Hrvat je rumen, Nemec Adak je rumen, je rumen in večji del Evropske unije operira na rumenih helikopterjih in nam kot reševalcem je važno, da imamo neko celostno podobo in če imamo predpis, se pravi, obstaja predpis, evropska norma za barvo reševalnih vozil, jaz bom rekel, pametnemu zadosti, kajne, če je predpisano, kakšen naj bo avto, ali je treba ekstra pisati, kakšen naj bo motor? Ali je treba ekstra pisati, kakšen naj bo helikopter? Nekaterim je to kristalno jasno.

In še glede delovanja helikopterjev v Nemčiji, policijskih, imam mail, sem dol mailov in sem dobil zanimiv odgovor. Ja, nemška policija pa ne policija, notranje ministrstvo, izvaja HNMP v Nemčiji v 12 bazah, ampak pod enakimi pogoji kot ostali civilni prevozniki, z oranžnimi helikopterji. Helikopter, ki ga je kazal gospod King in gospod Poklukar včeraj, ni reševalni helikopter, pride pa namesto prometne nesreče delati policijske naloge in ta helikopter je opremljen z vitlom. Ja, zakaj? Ker gre mogoče kdaj tudi pomagati v hribe. To, da ima helikopter gor vitel in da vitla helikoptersko vrečo, ne pomeni, da je delal nalogo HNMP. Pač pa je mogoče delal nalogo GRS, ki s HNMP nima nič.

Tako, da veliko zavajanja je bilo v tem tednu in želim, da javnost to izve. Še enkrat, govorimo strogo o HNMP, ki je namenska dejavnost, 24/7 in skrbi za to, da naši slovenski davkoplačevalci preživijo, ker nenazadnje jim in pa nam to tudi pripada. Hvala lepa.