Spoštovana gospa predsednica Državnega zbora! Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred skoraj dvema letoma, natančneje 21. februarja leta 2023, sem pred vami, spoštovani visoki zbor, prisegel, da bom spoštoval ustavni red, da bom deloval po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. To zaprisego sem dal vam, spoštovane poslanke in poslanci, in vam, spoštovane državljanke in državljani in jemljem z vso resnostjo ter z visoko stopnjo odgovornosti, predvsem pa z mojo največjo odgovornostjo za varnost Slovenije in vseh njenih prebivalk in prebivalcev. Imam veliko odgovornost in čast, da funkcijo ministra za notranje zadeve opravljam že drugič. Izkušnje, ki sem jih pridobil skozi pretekla leta, so eden izmed gradnikov mojega zavedanja, da je minister v službi ljudi, državljank in državljanov, zato svoje delo opravljam odgovorno, vestno in učinkovito. Današnja interpelacija je priložnost, da vam predstavim in pojasnim svoje dosedanje delo na Ministrstvu za notranje zadeve in v obeh organih v sestavi, v policiji in Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve. V svojem mandatu sem vedno in povsod deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno. Konstruktivno kritiko sprejemam in tudi izredno spoštujem, žal pa ni vsaka kritika konstruktivna, še manj pa upravičena. In tu trčim ob današnjo interpelacijo. Očitek, ki se pojavlja skozi več delov besedila interpelacije je splošen očitek o poslabšanju varnosti v Sloveniji. Naj na tem mestu zelo jasno povem, da je Slovenija varna država. Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu. Če želite prikaz moje trditve še v številkah. Slovenija je v zadnjih desetih letih imela na mednarodnem kazalniku globalni indeks miru ves čas vrednosti med 1,33 in 1,43 točke, kar nas uvršča med najbolj varne države na svetu. Še bolj kot visoka uvrstitev Slovenije na indeksu miru je povedna vrednost kazalnika, ki se je v obdobju zadnjih desetih let med najboljšo in najslabšo oceno spremenila le za 0,1 točke, kar dokazuje, da so varnostne razmere v Sloveniji ves čas stabilne. Razlika v vrednosti kazalnika med leti 2021 in 2024 pa znaša zgolj 0,7 Točke 0,07 točk. Zato o kakršnem koli poslabšanju varnostnih razmer tudi na podlagi tega pomembnega kazalnika ne morem govoriti. In še enkrat, Slovenija je dokazljivo, preverljivo in merljivo varna država.

Očitek v zvezi s slabimi upravljanji nezakonitih migracijskih tokov zavrača. V lanskem letu smo s skupnim ukrepanjem vseh držav Evropske unije in držav na zahodnem Balkanu zmanjšali število nezakonitih prehodov meja. Slovenska policija je zabeležila za skoraj 20 odstotkov manj nezakonitih prehodov državne meje kot leto poprej. Dejstvo je, da migracije ni mogoče učinkovito opravljati šele na notranjih mejah držav Evropske unije, ampak predvsem na zunanjih mejah Evropske unije ter s tesnim sodelovanjem vseh držav in njihovih varnostnih organov. V letošnjem letu je zunanja schengenska meja Evropske unije še bolj varovana, saj sta v schengenski prostor polnopravno vstopili Bolgarija in Romunija, ki sta imeli močno in trdno podporo Slovenije, ki sem jo vseskozi zastopal na Svetu Evropske unije za notranje zadeve. Varnostna vprašanja povezana z izzivi upravljanja nezakonitih migracij obravnavamo prednostno in celostno. Dnevno spremljamo vse varnostno relevantne dogodke in jih smiselno razvrščamo. Vrednotimo in analiziramo na strateški, operativni in taktični ravni odločanja. Močno smo vpeti v mednarodno policijsko sodelovanje. Včeraj ob robu srečanja ministrov za notranje zadeve Slovenije, Italije in Hrvaške v Novi Gorici je bil s strani slovenske, italijanske in hrvaške policije podpisan operativni memorandum o soglasju, s katerim smo se dogovorili in način izvajanja skupnih trilateralnih mešanih patrulj. Dokument predstavlja pomemben uspeh našega skupnega sodelovanja in dogovora med notranjimi ministri in šefi policij.

V luči povedanega torej ne pristajam na pavšalne navedbe predlagateljev, da je varnostna situacija v naši državi slabša zaradi migracij in družbenih skupin kot so begunci in migranti. To retoriko tudi ostro zavračam. Z zavedanjem pomembnosti in prevencije ohranjanja visoke stopnje varnosti v državi smo uporabili tudi možnost na podlagi Zakonika o schengenskih mejah, ki nam dovoljuje začasni ponovni nadzor na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Ukrep je bil uveden zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije in deluje, bo pa odpravljen takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Glasen očitek predlagateljev interpelacije je, da ne obvladujemo varnostnih izzivov v občinah jugovzhodne Slovenije, kjer živi romska skupnost. Naj vam povem, spoštovane poslanke in poslanci, da to ne drži. To ne drži. Na Ministrstvu za notranje zadeve izzive romske problematike pospešeno rešujemo že od decembra leta 2023, ko sem obiskal občino Grosuplje in se z županom in vodstvom občine pogovoril o izzivih romske skupnosti na področju varnosti in javnega reda v tem delu Slovenije. V preteklem letu sem obiskal občine jugovzhodne Slovenije in se srečal z župani, občinskimi svetniki, oškodovanci kaznivih dejanj, pa tudi s predstavniki civilnih iniciativ in vodstvom romske skupnosti, še posebej po napadu na policijsko patruljo v Kočevju, in z njimi iskal skupne rešitve za izboljšanje varnostne situacije. Policija je že konec lanskega junija povečala policijsko silo in svoje aktivnosti ter s kombinacijo različnih operativnih ukrepov še učinkovitejše izvaja poostrene aktivnosti za večjo varnost ter javni red in mir na terenu. Z aktivnostmi se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Da poostreni ukrepi policije na terenu delujejo, mi sporočajo župani občin Ribnica, Kočevje, Škocjan, Šentjernej in Novo mesto. Redno smo v kontaktu in se pogovarjamo ter skupaj iščemo rešitve glede aktualnih varnostnih situacij v občini, na področju varnosti in javnega reda. Pri reševanju varnostnih izzivov, povezanih z Romi, smo že lani ugotovili, da oškodovanke in oškodovanci policiji ne prijavljajo kaznivih dejanj, zato tudi danes zelo na glas pozivam prebivalce in prebivalke Slovenije, da vsa kazniva dejanja takoj prijavijo policiji na številko 113 ali anonimno številko policije 0801200, da policija lahko tudi takoj ukrepa. Izzive romske tematike lahko uspešno rešujemo le v skupnem dialogu, država, lokalna skupnost in romska skupnost. Številne izzive na tem področju naslavlja medresorska delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Helge Dobrin, ki koordinira delo posameznih resorjev in išče skupne rešitve, tudi z obiski na terenu. Prav pa je, da se zavedamo, da minister za notranje zadeve oziroma policija nista in ne moreta biti pristojna za reševanje vseh težav, povezanih s sobivanjem Romov. Je pa policija zagotovo tista, ki se vedno in takoj odzove, ko je potrebno državljanom zagotoviti varnost in javni red vsi skupaj se moramo zavedati, da prav vlada doktor Roberta Goloba je tista, ki je začela reševati probleme in težave integracije romske skupnosti, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih. Nič ne gre čez noč, tudi reševanje romske problematike ne. Ob očitku predlagatelja, da kot minister za notranje zadeve nisem naredil nič na področju pomanjkanja policistk in policistov bi rad vse skupaj spomnil na zloglasni ZUJF, ki je čez noč upokojil skoraj pol policije in ni ga sprejela Vlada doktor Roberta Goloba. In ja, prav in ja, prav ta manko policistov nadomeščamo še danes. Naj vas spomnim še, da tudi Srednjo policijsko šolo v Tacnu, po domače kadetnico, ni ukinil minister Boštjan Poklukar ali Vlada doktor Roberta Goloba, ukinili ste jo vi, spoštovani predlagatelji interpelacije, z izgovorom, da je bila menda preveč ideološka. Se pa še danes ponovno zelo intenzivno pogovarjamo o vzpostavitvi kadetnice kot srednje policijske šole. Z vso verjetnostjo sem se lotil tudi zahtevnega izziva, da izboljšamo kadrovsko situacijo v slovenski policiji, s ciljem, da se število zaposlitev do leta 2035 ohrani oziroma poveča. Za zagotavljanje ravnovesja med odlivom in prilivom kadra na ministrstvu izvajamo ukrepe za pospešeno pridobivanje in zadrževanje kadrov ter razvijamo inovativne pristope zaposlovanja, podprte z informacijskimi tehnologijami. Očitek predlagateljev, da kot minister za notranje zadeve nimam prave vizije in posluha za tovrstno problematiko ne držijo in jih seveda odločno zavračam. Brez skrbi, imamo zelo jasno vizijo, kako privabiti mlade ljudi v Slovensko policijo, kako nadgraditi in modernizirati proces izobraževanja ter vzpostaviti karierni sistem znotraj Slovenske policije. In najpomembnejše, v tej viziji smo si enotni, tako na Ministrstvu za notranje zadeve, v policiji, kot v obeh policijskih sindikatih. Predlagatelji so, očitno namenoma, spregledali tudi dejstvo glede očitkov v zvezi z internim postopkom za izbiro policijskega atašeja, na katerega se je prijavil tudi načelnik Policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije, magistra Senada Jušića. Postopek uradne izbire policijskega atašeja ste predlagatelji brez kakršnekoli osnove označili za pristranskega in koruptivnega. Postopek izbire je potekal transparentno in zakonito in je končan. Namesto policijskega atašeja ni bil izbran Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Državno tožilstvo je v zvezi s tem konkretnim postopkom obravnavalo sum storitve kaznivega dejanja nekdanjega generalnega direktorja policije, vendar je državni tožilec ovadbo zavrgel. Ponavljam, državni tožilec je ovadbo zavrgel.

Podobno se lahko vprašamo glede očitkov predlagatelja o Nacionalnem preiskovalnem uradu. Javnosti poznan in zelo odmeven primer dobrega dela, NPU je bila intenzivna preiskava umora tujega državljana v Ljubljani, v kateri so preiskovalci NPU le šest dni po umoru prejeli tri osumljence. V nadaljevanju intenzivne kriminalistične preiskave so izvedli tri hišne preiskave na območju Ljubljane, pri čemer so zasegli večjo količino različnih drog in orožja. Kaznivih dejanj so osumljeni člani hudodelske združbe, ki je zelo dobro organizirana in brutalna z jasno hierarhijo odločanja. Za vse prejete osumljence je bil odrejen pripor, kar dodatno potrjuje uspešno delo urada, zato velja moja pohvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi te nevarne in zahtevne naloge.

Ne samo zaradi te akcije prejetja, tudi zaradi drugih uspehov Nacionalnega preiskovalnega urada ocenjujem, da NPU dela dobro in to izkazujejo rezultati opravljenega dela. Predlagatelji v očitkih o delu NPU ne govorijo ne o dejstvih in ne o dokazih. Sprašujem se, ali predlagatelja res moti slabo delo NPU, ali bolj to, da NPU vodi direktor Darko Muženič? V javnosti so se pojavili tudi očitki, glede domnevno preplačanih varnostnih objektov, stražarskih hiš, veliko je bilo teh očitkov, ki jih seveda predlagatelj navaja kot enega glavnih argumentov za mojo interpelacijo.

Naj zelo jasno povem, da zastarele pločevinaste stražarske hišice iz časa nekdanje skupne države zamenjujemo z novimi, sodobno izdelanimi varnostnimi objekti, izdelanimi iz neprebojnih materialov izključno in samo zaradi še večje varnosti in zaščite policistk in policistov na delovnem mestu. Nove stražarske hišice so nabavljene na predlog policije in drugih državnih organov, postopek je potekal transparentno in v skladu s postopkom javnega naročanja. Stražarske hiške pa so postavljene v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Na žalost imamo v Sloveniji primere, ko so se zgodili napadi s strelnim orožjem na policiste. Ničkolikokrat sem poudaril, da je varnost za zdravje, in da je varnost in zdravje policistk in policistov za mene kot ministra najbolj pomembna, najpomembnejša, to je osnovni pogoj, da policistke in policisti sploh lahko varno opravljajo svoje naloge in nova neprebojna varnostna objekta pred Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom policistkam in policistom zagotavljata visoko stopnjo varnosti. Mimogrede, nova stražarska hišica nudi tudi možnost zavetja v slabih vremenskih pogojih in hrambo zaščitne opreme. Se pa čudim od kdaj predlagateljem moje interpelacije predstavlja varnost policistk in policistov problem in nepotreben strošek. No, srčno upam in si želim, da se vsi strinjamo, da pred življenje in zdravje policistk in policistov ne postavljamo prav ničesar. Sem pa vseeno neizmerno ponosen, da ravno v času mojega drugega mandata slovenska policija dobila po več kot 35 letih sodobne neprebojne varnostne objekte za varno opravljanje svojega dela. Dve stražarski hiški že služita namenu in skupaj s policistkami in policisti se veselim novih, ki jih bomo postavili še tam, ki jih kot država moramo postaviti izključno in samo zaradi še večje varnosti policistk in policistov.

V javnosti najodmevnejši očitek, ki so ga seveda prevzeli tudi predlagatelji, je očitek glede delovanja Centra za varovanje in zaščito. Situacija v zvezi z delovanjem in organizacijo Centra za varovanje in zaščito je bistveno bolj kompleksna, kot jo sicer nekateri radi prikazujejo in je trenutno v fazi preiskave morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj pripadnikov te enote, ki jo vodi specializirano državno tožilstvo. Naj povem, da je Center za varovanje in zaščito vseeno zelo profesionalna enota policije z dolgoletno tradicijo in je sposobna brezhibno izvesti tudi najzahtevnejša varovanja, vključno z zagotavljanjem najvišje stopnje varovanja svetovnim voditeljem, ki so izpostavljeni visokim varnostnim tveganjem in grožnjam. Pri osebnem varovanju je ključno vzpostaviti zaupanje med varnostniki in varovano osebo. Iz lastnih izkušenj že drugič kot varovana oseba lahko potrdim, da policisti varnostniki svoje naloge opravljajo profesionalno in dosledno. Naj pa jasno povem, da je bil zadnji izredni nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito uveden leta 2010 s strani takratne ministrice za notranje zadeve, zaradi tako imenovane afere katarske ure, in ponovni nadzor nad enoto leta 2012 s strani takratnega notranjega ministra. Dejstvo je tudi, da v vsem tem času direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva v obravnavo ni prejel nobene pritožbe zoper dela policistov varnostnikov centra za varovanje in zaščito. Nekdanji generalni direktor Policije magister Senad Jušić je takoj po nastopu funkcije leta 2023 aktivno pričel z različnimi aktivnostmi in ukrepi za izboljšanje stanja v Centru za varovanje in zaščito. Zaradi določenih nepravilnosti in napak v enoti je večkrat odredil notranje varnostne postopke, ki pa so v izključni pristojnosti generalnega direktorja policije in ne ministra za notranje zadeve. Kot minister za notranje zadeve sem na podlagi nekaterih medijskih objav o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito 28. februarja lani v skladu s svojo zakonsko pristojnostjo direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve odredil izredni strokovni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito, ki sta ga izvedla nadzornika direktorata. Po zaključnem nadzoru sta nadzornika direktorata konec avgusta leta 2024 zaključila poročilo o izrednem nadzoru v centru za varovanje in zaščito, ki je pod oznako stopnje zaupnosti interno. V samem izrednem strokovnem nadzoru so bile ugotovljene nepravilnosti in napake, ki so zapisane v poročilu izrednega nadzora. Na podlagi teh ugotovitev sem generalnemu direktorju policije z usmeritvami in obveznimi navodili ministra naložil ukrepe za izboljšanje stanja v Centru za varovanje in zaščito. Policija je takoj pristopila k odpravljanju nepravilnosti in pripravila načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na podlagi mojih usmeritev in obveznih navodil in ga začela tudi izvajati. V oddaji TV Slovenija Tarča lani decembra, so bile razkrite operativne informacije o varovanju varovanih oseb, izpostavljene so bile nepravilnosti in podani morebitni sumi storitve kaznivih dejanj v Centru za varovanje in zaščito na podlagi razkritih odklonov sem naslednji dan generalnemu direktorju policije izdal usmeritev in obvezno navodilo za reorganizacijo centra za varovanje in zaščito do 1. aprila letos. Prav tako sem zaradi javnega dvoma v zakonitost in transparentnost postopka javnega naročanja izdal sklep o izvedbi notranje revizije uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito. Na podlagi medijskih očitkov in nekaterih neresničnih informacij ter predvsem zaradi velikega interesa javnosti, je bila delno umaknjena stopnja zaupnosti sporočila izrednega nadzora, ki ga je na tiskovni konferenci predstavil direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, prav tako pa so ga prejeli nekateri mediji po dostopu do informacij javnega značaja in ga tudi javno objavili. Prav tako sem z elektronskim sporočilom zaprosil generalno državno tožilko, da v skladu s svojimi pristojnostmi naredi vse, da se čim prej preiščejo sumi morebitnih kaznivih dejanj v Centru za varovanje in zaščito. Njen odgovor je bil, da je preiskava že uvedena po uradni dolžnosti. Naj še dodam, da je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo celotno poročilo o izrednem nadzoru, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve tudi predal.

V primeru državne tožilke naj jasno povem, da na Ministrstvu za notranje zadeve nismo nič pometli pod preprogo in je vse dokazljivo in preverljivo. Državna tožilka me je preko SMS sporočila 1. marca lani obvestila o zadevi in jaz sem njeno sporočilo uradno in takoj predal pristojnemu direktoratu v obravnavo kot njeno pritožbo, prav tako sem sklical sestanek z vodstvom Vrhovnega državnega tožilstva in jih osebno seznanil s pritožbo in odrejenim izrednim nadzorom. O vsem tem je treba jasno povedati, da sta Državno tožilstvo in policija dva samostojna organa, ki sodelujeta pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj, njuna vloga pa je pri tem formalno ločena. Posamezni državni tožilci nimajo pravne podlage, da bi se lahko vmešavali v način varovanja oseb, ampak je varovanje v izključni pristojnosti policije. Ob vseh dogajanjih Centra za varovanje in zaščito kot minister za notranje zadeve nisem in ne morem biti zadovoljen. Od novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije pričakujem, da bo enota celostno reorganizirana v roku - to zagotovilo mi je gospod Petrič tudi dal. Ker verjamem v pravno državo, tudi zaupam Specializiranemu državnemu tožilstvu, da bo čim prej potrdilo ali ovrglo morebitne sume kaznivih dejanj pripadnikov te enote. Kot minister za notranje zadeve pa sem izvedel vse svoje zakonske pristojnosti in ukrepe, ki jih imam kot minister v razmerju do generalnega direktorja policije in do policije, zato odločno zavračam očitek, da nisem ukrepal ob nepravilnostmi, ob nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito.

V zadnjih dneh je bilo v medijih mnogo očitkov v zvezi z javnim naročilom za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, predlagatelj je po tekočem traku skliceval medijske izjave in tiskovne konference o HNMP. Še posebej zanimive so bile Twitter izjave nekdanjih ministrov prejšnje vlade o rešitvah, povezanih s cekini in lobisti. Ob tem je potrebno povedati, da je bil ves ta medijski cirkus nekaterih opozicijskih politikov ravno v času, ko je bilo odprto javno naročilo za nakup dveh namenskih helikopterjev. Seveda ne verjamem v njihovo dobronamernost, da delajo vse, da bo storitev helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji javna in nikakor ne zasebna. A poglejmo rajši dejstva. Vlada doktor Roberta Goloba je lani junija sprejela sklep, da se helikopterska nujna medicinska pomoč izvaja kot državna dejavnost, torej kot javna storitev, in da Ministrstvo za notranje zadeve kupi dva namenska helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči ter medbolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih v skladu z uredbo komisije. Zakon o zdravstveni dejavnosti in iz njega izhajajoč pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči jasno določata razmejitev nalog in pristojnosti izvajanja HNMP med ministrstvom za notranje zadeve, torej policijo, in ministrstvom za zdravje, zato je očitek predlagateljev o ugrabitvi HNMP popolnoma neutemeljen. Strokovno-tehnična služba je v raziskavi trga ugotovila, da proizvajalci helikopterjev ne dobivajo, ne dobavljajo prenosne medicinske opreme skupaj s helikopterjem, ker to ni običajna praksa, saj gre v tem sklopu za individualne potrebe posameznega naročnika. Vseh dejstev o nakupu dveh namenskih helikopterjev HNMP je sicer še več in so bila javno predstavljena tako s strani državne sekretarke kot tudi s strani poveljnika letalske policijske enote. Se pa veselim, da je slovenska policija nalogo HNMP s sklepom vlade Republike Slovenije ponovno dobila nazaj, saj jo je nekoč že izvajala in verjamem, da jo bo več kot odlično izvajala tudi v prihodnje.

Naj se na koncu dotaknem še očitka o imenovanju nekdanjega generalnega direktorja policije, magistra Senada Jušića. Še vedno trdim in vztrajam na stališču, da sodba Upravnega sodišča v ničemer ni spremenila status nekdanjega generalnega direktorja policije in je bil magister Senad Jušić zakonito imenovan na mesto generalnega direktorja policije. Prav tako vztrajam, da ne gospod Jušić ne jaz kot minister in ne Vlada Republike Slovenije nismo naredili popolnoma nič narobe. Prav tako so člani uradniškega sveta soglasno potrdili, da magister Jušić izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja policije, zato sem tudi od njih dobil obvestilo, da magister Jušić in magister Lindav izpolnjujeta pogoje za imenovanje in zato sem Vladi predlagal magister Senada Jušića v imenovanje, ker je Vlada Republike Slovenije tudi potrdila in ga je imenovala za generalnega direktorja policije. Upravno sodišče je v sodbi ugotovilo, da uradniški svet ni zadostno obrazložil sklepa, zato je sklep nezakonit, vendar ga sodišče ni odpravilo in ne razveljavilo, pač pa ga je obdržalo v veljavi. Prejšnji teden mi je magister Senad Jušić podal odstopno izjavo, saj je želel razbremeniti pritisk na delo celotne slovenske policije, in njegov odstop sem sprejel. Tudi na tem mestu se še enkrat generalnemu direktorju policije magister Senadu Jušiću zahvaljujem za njegovo zelo, zelo dobro vodenje slovenske policije.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Tako kot v življenju, tudi v politiki šteje samo pošteno, vestno, odgovorno delo in tega se celo življenje tudi držim. Vedno sprejemam konstruktivno in dobronamerno kritiko, saj samo tako lahko postanem še boljši in uspešnejši. Nikakor pa ne pristanem na neosnovane očitke, polne populizma, demagogije, podučevanja, izkrivljanja dejstev in očitanja moje domnevne kazenske odgovornosti. Naj vas pa s tega mesta vseeno spomnim, da je v času prejšnje vlade politika kar direktno lomastila po operativnih štabih policije v času demonstracij. Se še spomnite, kako je policija obnašala mirne protestnike, ki so brali ustavo pred stavbo Državnega zbora? Pa kako je oglobila mariborske dijake, ki so izrazili javni protest zaradi zaprte šole, in kaznovala raznašalca hrane, ki je brez maske jedel burek? Ste pozabili na špricanje protestnikov s policijskim vodnim topom po Ljubljani in draž solzivca, ki je zaplenil center Ljubljane? Se še spomnite takratnega notranjega ministra, ki je hodil po Ljubljani obdan, oborožen s specialci? Verjamem, da se spomnite, in verjamem, da danes vidite očitno razliko. Veselim se, spoštovane poslanke in poslanci, da vam bom tudi med razpravo lahko še podrobneje pojasnil posamezne okoliščine in uspehe našega dobrega dela na Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi česar verjamem, da boste mojo interpelacijo na koncu tudi v celoti zavrnili. Hvala lepa.