Najlepša hvala za vprašanja.

Zdaj, dovolite, da mogoče res povem z vidika te velike slike, finančni vidik tega načrta za okrevanje in odpornost. V Sloveniji je na voljo 2,7 milijarde evrov, od tega milijarda sto so posojila in ostalo, se pravi milijarda 600 približno, so nepovratna sredstva. V prvem letu izvajanja 2021 je bilo porabljenih 111 milijonov, v drugem letu 74, v tretjem letu 188 in v četrtem letu, lani 370. Pomeni, v prvih štirih letih smo skupaj porabili 740 milijonov, kar pomeni, da imamo zdaj za zadnji dve leti na voljo, zdaj govorimo o porabi, ne, imamo na voljo še milijardo 900. Kar pomeni in kot sem povedala že v uvodu, se bo v bistvu to dogajalo zdaj podobno v vseh državah, da je večina teh investicij ostala za zadnje obdobje izvajanja. Kar pomeni, mi imamo ob teh številkah, ki sem jih zdaj navedla, za zadnji dve leti milijardo 900, se pravi nekje mogoče letos, ne vem, 800 milijonov, drugo leto dobro milijardo.

Zdaj glede vprašanja, koliko je na voljo, koliko ni, koliko bo zamuda, a ne, pri, morebitna zamuda ali pa morebitna dodatna zamuda pri kakšnem mejniku to pomenila za letošnje izvajanje. Mi imamo na, od teh porabljenih 740, smo povedali, da pridobili smo že milijardo 100, se pravi, 370 je še na računu na skladu, to že imamo. To ocenjujemo, da bo do poletja absolutno zadostovalo, a ne; če smo lani v celem letu porabili 370, bi teh 370 zdaj do poletja zadostovalo. Potem bomo pa imeli nov zahtevek, ki bo pač, ki naj bi bil težek najmanj 280 milijonov evrov, se pravi, dobimo še za drugo polovico leta, a ne. Tako da mi ocenjujemo, da tudi morebitna zamuda ali pokojninske reforme ali še kakšnega drugega mejnika ne bo drastično vplivala na to likvidnost, na ta likvidnostni del, če ste to, če ste me to spraševali. Drugače pa v vsakem primeru en del tega NOO denarja so posojila, kar pomeni, država, mogoče to ne povemo dovolj na glas, država iz NOO-ja ne bo dobila 2 milijardi 700 nepovratnih, en del tega so posojila, a ne. In posojilo s strani EU ni bistveno drugačno kot je posojilo, ki ga država vzame sama, a ne, zato, zato smo v bistvu, ko smo se pogajali potem predlani za morebitna dodatna posojila, smo bili tako malo skeptični, ker po eni strani so tole, kar dobimo od Evropske komisije, so pogojna posojila. Slovenija z visoko bonitetno oceno nima težave z zadolževanjem na finančnih trgih po relativno ugodni obrestni meri, tako da s tega vidika NOO posojilo za državo ni neka bistveno boljša opcija. Ker za nekatere države morate vedeti, da je, a ne, nekatere države, če gredo same na trg, se morajo zadolževati po bistveno slabših pogojih kot jih lahko dobijo iz tega načrta. Se pravi, kot sem že omenila v uvodu pa zdaj še enkrat, kakšen mesec zamude ne igra z likvidnostnega vidika v bistvu nobene vloge.

Gospod Lisec je vprašal, če sem zadovoljna - mislim, da je prav osebno, me je vprašal - s sedanjim delom. Vam moram povedati, da pred dvema letoma in pol, ko smo od prejšnje vlade prevzeli stvari, je bila sigurno, je bil sigurno največji glavobol prav na področju tega načrta za okrevanje in odpornost. Pa smo zelo galantni, se mi zdi, vsi tukaj pa skušamo biti optimistični pa se skušamo ne iti na tem odboru teh kazanja s prstom za nazaj, ampak če že vprašate, potem je recimo prejšnja vlada po tem, kaj smo podedovali, a ne, prejšnja vlada je obljubljala projekte na zemljiščih, ki so v sodnih postopkih - pa je vedela, kdaj je rok trajanja tega načrta. Ali pa je v bistvu, ko smo prišli junija, je bil rok za naslednjo oddajo zahtevka, je bil junij 2022 in v tistem zahtevku so bili recimo kakšni zakoni in če si želel oddati zakon v drugem kvartalu 2022, potem bi ta zakon moral biti napisan, izpogajan in tako naprej, pa ti zakoni niso bili niti, niti pač niso še obstajali, a ne. Tako da mi takrat, se pravi, od teh zakonov ni obstajala niti črka, tako da mi takrat dejansko smo začeli z zamudami. In če me vprašate, če sem zadovoljna, jaz vam pač moram povedati, da ja. Da smo se vzpostavili ekipa, da smo se ministrstva povezala pod okriljem, torej Urada za okrevanje in odpornost, ki je pač koordinacijski organ do Evropske komisije in smo začeli z rednimi sestanki, da smo ugotovili, kje smo, kje so zadeve, kaj je treba najbolj pospešiti in tako naprej. Tako, da jaz, se mi zdi, da tudi številke kažejo na to, da smo ta načrt za okrevanje in odpornost dejansko spravili v en red. Takrat je potem v bistvu sočasno, saj ne vem, če je smiselno to pogrevati, ampak takrat smo sočasno v bistvu dobili tudi nižjo lokacijo, je bilo treba znižati že dogovorjeni načrt za 286 milijonov na izvedbeni strani reforme, kajne, smo morali izvesti iste in tudi zdaj, ko ste spraševali, kakšne bodo potencialne spremembe tega tretjega, to še ne vemo, to smo zdaj v fazi usklajevanja, ker tipamo, kaj je izvedljivo, kaj ni izvedljivo, ampak glede reform ni nobenega pardona. Reforme smo morali izvesti take, kot so bile dogovorjene, dobili smo pa manj denarja za izvedbo v bistvu načelno istih investicij. Tako da poleg teh zaostankov smo, v bistvu je bilo to potem novo dejstvo in pa treba je bilo v načrt dodati novo poglavje, ker se je takrat sočasno začela tudi ruska agresija in je torej prišlo še to poglavje REPowerEU in to pač toliko kasnejši zahtevek, torej toliko kasnejši zahtevek, kot vam bodo sicer potem bolj podrobno pojasnili moji kolegi, je seveda tudi razlog, da se na tem poglavju REPower dogaja manj, kot se dogaja na drugih področjih.

Tako da gospod Lisec, ja, vedno smo lahko boljši, vedno si lahko boljši, vedno je prostor za izboljšave, ampak jaz lahko pač rečem, da smo s kolegi, ki so danes tudi tukaj, pa tudi, seveda, tudi s tistimi, ki jih ni, da smo se tega načrta za okrevanje in odpornost lotili z vso resnostjo in ga pripeljali zdaj do te točke, ki je, seveda je pa absolutno, ura ves čas tik taka, tako, da do konca je ostalo dobro leto in pol in reformni del, kot sem skušala v uvodu povedati, je vseeno več kot polovično urejen, dolgotrajna oskrba je, zdaj v bistvu, kar se tiče, realno gledano, je kljukica, bo povedal kolega še več o tem. Zdaj je bil sprejet še ta, novela zakona, ki uvaja na tri leta, da se bo pač preverilo, kako je z javno finančno vzdržnostjo. To so vse, a veste, zahteve tega načrta, ki jih je pač podpisala ta država in je v bistvu s tega vidika dolgotrajna oskrba in plačna reforma, dve od štirih sta kljukica, tretja pokojninska in četrta zdravstvena, sta v teku. Tako, da in to je značilnost vseh načrtov po vseh državah, da je bil najprej reformni del kot v bistvu podlaga za pridobivanje denarja in potem so pač te investicije in projekti, ki so v teku, tako da, ko ste spraševali, kaj bo, ti projekti se zdaj dogajajo, se vam pač tu, povedali, ene dela država, ene delajo občine. Tako, da ta sprememba številka tri vam ta hip še ne moremo povedati, kakšna bo, ker gremo zelo natančno po resorjih, po investicijah, gledamo, kaj je realno izvedljivo oziroma dejansko, če bi kaj ne bilo izvedljivo in kako potem ta denar, ki je povezan s to konkretno investicijo, kako bi ga vseeno seveda pripeljali v državo. Tako da o tem vam bomo lahko poročali naslednjič, nikakor pa ne, kot ste rekli, junija ali kdaj, 2026, da bi zaradi tega, ker nekaj ne bo jasno komunicirano ali pa transparentno, zaradi tega bolela glava.

Jaz v tej fazi toliko, zdaj pa predlagam, ker so bila naslovljena posamezna področja, da gredo še kolegi. Hvala.