Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Tudi z moje strani vsem predstavnikom Vlade želim predvsem uspešno leto 2025. Bolj boste vi uspešni in bolj bomo mi uspešni in bolj uspešna bo naša država. In jaz upam tudi, da bo ta ob koncu leta 2026, da bomo lahko skupaj ugotovili, da smo uspešni. pri izvedbi načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je izpogajala prejšnja vlada, kjer je bilo takrat s strani tedanje opozicije veliko besed kako je ta načrt premalo optimističen. Sedaj pa poslušamo različne besede predstavnikov posameznih ministrstev, kako je ta načrt bil preveč optimističen.

Skratka, takrat je bila debata premalo optimističen, sedaj preveč optimističen, ampak jaz mislim, da je to pogled s strani tistega, ki mora določene stvari narediti. In jaz upam še enkrat, da glede na to, da slej ko prej bodo pred nami parlamentarne volitve, da to ne bo pomenilo dodatno coklo v razvoju oziroma pridobivanju oziroma izvajanju tega načrta za okrevanje in odpornost, skratka, da se nekdo junija 2026 ne bo zbudil s slabim izvajanjem tega načrta in bo potem v treh mesecih oziroma pol leta norel, kaj vse je možno narediti v 3 mesecih oziroma pol leta norel, kaj vse je možno narediti, predvsem pa pridobiti sredstva iz tega načrta za okrevanje in odpornost. Zato morda moje prvo pa je dokaj splošno vprašanje gospe državni sekretarki, kateri se zahvaljujem za uvod: ali ste zadovoljni z dosedanjim delom, tako finančnim kot pa tudi vsebinskim, glede izplena pri načrtu za okrevanje in odpornost? Karti, kajti tukaj se pridružujem kolegu Radotu; v milijonih evrih sredstva in procentualna sredstva kažejo, da bi lahko bili boljši. Sicer nismo tako slabi kot bo verjetno danes popoldne ugotavljala Komisija za nadzor javnih financ, da evropska sredstva čakajo Slovenijo, mi pa teh sredstev, ki so neka dodana vrednost, ne znamo počrpati.

Za začetek, mene zanima tale sprememba 3, ki naj bi bila pripravljena do 31. 12. 2024. Pa me zanima par zadev glede na to, kaj pravite, da bo pri pripravi sprememb se upoštevalo dodatne ocene glede tveganj, povezanih s časovno izvedbo, zamudami zaradi neustrezne dinamike, neizvedljivost naložb, realnim doseganjem ciljev et cetera, et cetera. Pa me zanima, če lahko danes malo več poveste, kaj ste pripravili v teh spremembah številka 3 glede na spremembe številka 2. Jaz upam, da ne bo preveč projektov izpadlo, ker očitno posamezna ministrstva v tem delu pridobivanja evropskih sredstev niso dovolj učinkovita. Skratka zanima me vsebinski in pa finančni vidik sprememb številka 3. Morda pa tudi kratka informacija, kdo je član tega koordinacijskega organa, ki pripravlja to spremembo številka 3, ki upam, da bo zadnja sprememba, ampak da ta sprememba ne bo imela negativnih posledic na terenu pri izvajanju vseh teh naložb, ki ne samo, da se izvajajo, ampak ki bi se morale začeti izvajati pa se še ne izvajajo.

Naslednja stvar. Jaz sam se spomnim tistih dni, ko je bilo rečeno, češ kako bo uspeh tega načrta za okrevanje in odpornost uspeh tudi, če bo Slovenija dosegla posamezne reforme. Vem pa tudi kot nekdo, ki ni prvič v tem mandatu, da v zadnjem letu mandata težko govorimo o tem, kako bo vlada - katerakoli, da ne bo tukaj kakšnega problema - izvedla, izvedla kakšne pomembne reforme oziroma velike strukturne ukrepe.

Ampak tukaj imamo delovnopravno zakonodaja, reforma, ki je bila napovedana, ki bi morala biti del tega načrta za okrevanje odpornost. Zelo po tiho se o tem govori. ZPIZ, sicer tukaj piše, da naj bi bilo nekaj narejenega, ampak medijski zapisi malo drugače govorijo kot je tukaj zapis pri mesečnem poročilu o napredku pri izvajanju reform in naložb. Skratka jaz upam, no, da bo pokojninska reforma izpeljana, ampak ne na škodo slovenskih ljudi zato, da bi se dobila evropska sredstva.

Naslednja stvar, ki je bila takrat, takrat pri uvajanju načrta za okrevanje in odpornost, je reševanje stanovanjske problematike, in tukaj imamo poročilo Ministrstva za solidarno prihodnost. Ministrstvo poroča o tveganjih pri cilju T206 - Dodatna javna najemna stanovanja za zagotovitev 4 tisoč 500 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Skratka lahko ugotavljamo, da ne državna politika ne načrt za okrevanje in odpornost ne kakšna dodatna sredstva ne pomagajo, da bi to ministrstvo naredilo tisto, kar je ta Vlada oziroma ta vladna koalicija obljubila v začetku tega mandata, da bo skratka posvetila velik vsebinski in pa tudi finančni vidik za nova stanovanja. Zdaj vidimo, da sredstva, namesto da bi se črpala iz evropskih mehanizmov, ki so nam na voljo, smo se raje zazrli v slovenski proračun, torej na strošek davkoplačevalcev in pa uporabnikov in tukaj zagotovili, namesto da bi zagotovili ta sredstva tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, kar je tudi ena izmed poglavitnih točk tega ukrepa. Zdaj jaz osebno upam, da se ni ta Vlada odločila, da bo dala 100 milijonov evrov več za stanovanjsko politiko iz državnega proračuna, ne pa iz evropskih sredstev zaradi tega, ker ni sposobna črpati teh evropskih sredstev ali pa, kot tega, ker ni sposobna črpati teh evropskih sredstev ali pa kot se na žalost v izvedbi evropskih politik prevečkrat dogaja, da pri evropskih politikah zelo budno spremljajo, kako se podpisujejo aneksi, medtem ko pri izvajanju proračunskih postavk znotraj proračuna, aneksi letijo levo in desno, kar, kot rečeno, bo verjetno vsaj danes tudi opozorila Komisija za nadzor javnih financ.

Skratka, pokojninska, delovna reforma, stanovanjska politika, dolgotrajna oskrba, prav tako zamude, ki bodo na žalost udarile slovenske davkoplačevalce ne glede na to ali so delovno aktivni kmetje ali pa upokojenci, bodo tisti, ki bodo plačevali ta ukrep, namesto, da bi tudi del sredstev pridobili s strani načrta za okrevanje in odpornost in ostalih mehanizmih. In zaključil bom z rak rano slovenske politike, to pa je zdravstvena reforma, o kateri se veliko govori, ampak očitno bo šla spet na škodo slovenskih davkoplačevalcev, namesto, da bi tukaj počrpali sredstva, ki so nam na voljo tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Naslednja stvar. saj pravim, jaz zelo rad, verjetno tako kot vsi slovenski davkoplačevalci vidimo slike, da se nekaj na terenu dogaja, skratka, da ne gre samo za neke mehke vsebine, kjer se delajo različne analize, študije, recenzije in se denar zapravlja za nekaj, kar, grdo rečeno, vsak ve, potem pa ne pride do izvedbe, tako, da pozdravljam in upam, da bo do konca leta 2026 čim več teh realnih investicij izvedenih, pa ne govorim samo o področju Ministrstva za infrastrukturo, ampak tudi na ostalih področjih, predvsem na okoljskem delu, zdravstvenem delu, vemo, kakšno je stanje na primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem sistemu. Na področju šolstva, na področju visokega šolstva, kjer lahko ta sredstva na področju raziskovanja in inovacij zelo lepo obogatimo z evropskimi sredstvi. Skratka, jaz upam, no, da pri tej spremembi številka tri, ki je napovedana in ki bo očitno tudi slej ko prej uveljavljena, da se ne bo ugotovilo, da se določene investicije ne dajo več izpeljati in se bo prešlo v izvajanje mehkih vsebin. Skratka, študije za neke naslednje projekte, ki naj bi se izvajali tudi s pomočjo evropskih sredstev. Skratka, jaz upam, da kljub temu, da je še dobro leto do volitev, da se posamezni resorji ne bodo preveč ukvarjali z volitvami, čeprav po mojem mnenju bi morali biti uradnik od najnižjega do najvišjega, torej vsi tisti, razen, ki se imenujejo ministri in državni sekretarji, tisti, ki izvajajo politiko ministrstev, ne pa politiko strank, skratka, da bodo aktivno delali pri teh ukrepih, da, skratka do konca 2026, sto procentno pridobimo sredstva iz ukrepa načrta za okrevanje in odpornost in da ne bodo čakali junij 2026, ko bo očitno takšna ali drugačna vlada doktorirala iz tega, kje je manko tistih par sto milijonov evrov, ki jih ne znamo oziroma smo nesposobni izpeljati oziroma pripeljati v različne konce naše lepe države.

Skratka, jaz upam, da ko bomo imeli spet naslednjič to točko, informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, da ne bomo zgroženi pri tej spremembi številka tri, ker bomo ugotavljali, da so posamezni resorji deloma nesposobni pridobiti sredstva, ki so nam na voljo in pa na razpolago. Najlepša hvala.