Ja, hvala lepa za besedo, predsednica. Prav lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade pa tudi v mojem imenu eno srečno pa zdravo leto, ki je pred nami, pa kot je že predsednica rekla, da bomo dobro sodelovali. Ampak ne glede na to upam, da ne boste hudi, ker opozicija bo pa še vedno kritična, no. Kljub dobrim željam bomo kritični oziroma opozarjali na nepravilnosti ali pa napake pri delu sedanje Vlade.

Zdaj, kar se tiče samega poročila. Ta predstavitev je bila relativno optimistična, kar je, kar je za pričakovati - seveda se težko samega sebe kritizira. Ampak v opoziciji pa, kot sem rekel, pa iščemo predvsem, znamo kdaj tudi kaj pohvaliti, seveda no, ampak predvsem pa opozarjamo na težave.

Zdaj, ta načrt za okrevanje ima že kar zanimivo zgodovino. Samo par besed, da vas na začetku spomnim. Veliko kritik smo bili deležni na osnovni, na osnovni načrt, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Potem ste rabili približno eno leto po tem, ko ste nastopili funkcijo, da ste pripravili oziroma dali ven prve popravke. Zdaj, kot ste rekli, tudi drugi popravek je že Evropska komisija potrdila, napovedujete pa že tretjega. Se pravi, že to je nek pokazatelj, da mogoče pa vseeno ni izvedba oziroma izvajanje teh, tega načrta toliko uspešna, kot, kot nam zdaj, kot nam zdaj predstavljate.

Zdaj, generalno mene osebno moti, ker imamo težave pri črpanju evropskih sredstev. Tukaj se naslanjam tudi na, bi rekel, druge vire, ne samo na ta načrt za okrevanje. Ampak veste, da smo, da smo med zadnjimi oziroma trenutno na repu držav, ki, po črpanju sredstev iz nove perspektive. Tako, da po eni strani ste zelo, zelo hitri kar se tiče uvajanja novih obremenitev, davkov in tako naprej. Po drugi strani imamo pa težave, da denar, ki nam je na voljo, težko ali pa z velikimi napori skušamo počrpati oziroma ga dobiti.

Zdaj pa, če se vrnem na samo poročilo, jaz bom šel, tako imam pač navado, grem kar strukturno čez poročilo, pa potem na koncu pač prosim kakšne komentarje oziroma odgovore na moja vprašanja. Zdaj, prvo bi se ustavil tukaj na finančnem izvajanju načrta. Dejstvo je, da smo, tako kot ste zapisali, nekje na 43 procentih koriščenja nepovratnih sredstev, kot ste rekli oziroma rok je, rok za dokončanje teh, vseh teh projektov je relativno blizu, se pravi, zadnji kvartal oziroma konec leta 2026. Tako, da tukaj sem si jaz označil, zanimiv mi je ta podatek, jaz sem tudi primerjal s prejšnjim poročilom, ki smo ga, kot ste rekli, obravnavali oktobra. Zdaj, prvo vprašanje se mi poraja zakaj pri tem REPowerEU ni praktično nobene spremembe. Mislim, dejansko ni nobene spremembe. Popolnoma isto, iste številke lahko beremo. Se pravi, ta REPowerEU je namenjen pač tem, odpravljanju energetskih težav in tako naprej.

Zdaj zelo, zelo, trenutno zelo aktualna je ta naša omrežnina. Spet se malo, bi rekel, vračam v to, kar sem prej rekel. Po drugi strani znamo hitro izračunati, kako bomo od ljudi več pobrali. Iz tega naslova se je pa, se pravi, kar se tiče črpanja sredstev, se pa zadeva ne premika. Tako, da tukaj, tukaj bi mogoče prosil kakšno obrazložitev zakaj, zakaj je temu tako, zakaj ta del praktično miruje oziroma se na njem nič kaj ne dogaja.

Zdaj, če gremo potem naprej, Ministrstvo za gospodarstvo, gledam to tabelo, plan realizacije. eden od večjih, bi rekel, zamudnikov, kar se tiče realizacije oziroma črpanja sredstev je Ministrstvo za gospodarstvo, vsaj po teh teh tabelah tukaj, tukaj temu lahko beremo, mislim tako lahko beremo. Tako, da bi bi prosil, kje je ministrstvo oziroma, jaz se opravičujem, mislim, aha, pardon, se opravičujem; potem od vas lahko pričakujemo kakšen odgovor, kje imate vi težave oziroma zakaj, zakaj so, zakaj so take zamude pač v vašem delu. Zanimiva je tudi ta, v tej tabelici Ministrstvo za okolje in prostor, kjer lahko beremo, da realizacija v januar, november 202, je bistveno, bi rekel, nižja kot je, kot je nekje bila predvidevana, s tem, da so, da so številke za 2024, 2025 in 2026, po mojem mnenju nedosegljive glede na trenutno realizacijo, kajne. Vemo, da na MOPE je(?) najbrž tudi del te popolavne obnove. Ne samo pri njih, a ne, ampak del pa sigurno, tako da tukaj, tukaj je ena skrb zakaj, zakaj zamude.

Zdaj pa ključni poudarki. Saj cenim to, da sami, bi rekel, odkrito napišete in tudi ko gledam poročila za nazaj, so kar se tega tiče, korektna, ampak vseeno se mi zdi skrb vzbujajoče, se pravi, izplačila iz sklada za okrevanje in odpornost do 29. novembra 2024 znašajo 23,2 procenta razpoložljivih sredstev. To je po mojem mnenju glede na celotno obdobje majhen procent. Kot sem rekel, imamo, imamo še, še slabi dve leti, a ne, tako da s tega vidika sem jaz malo zaskrbljen, da bo vam uspelo dejansko počrpati vsa ta namenjena sredstva. Kot ste pa sami rekli v svoji predstavitvi, ta zgodba je sestavljena iz dveh delov, a ne, na eni strani so projekti, na eni strani so projekti, ki jih je pač, ki smo jih poslali na Evropsko komisijo in so bili pač odobreni, na drugi strani so pa, so pa reforme, ne. Zdaj, ena od reform je pokojninska reforma. Zdaj tukaj sem jaz malo v dilemi, no. Minister je decembra, mislim, da glih tam pred ECOFIN-om ali takrat enkrat je izjavil, da zaradi zamika pri, oziroma drugače bom rekel, no, mi smo večkrat opozarjali oziroma večkrat spraševali, kaj pomeni zamik oziroma nepripravljena pokojninska reforma za izplačilo sredstev. Pa najprej, najprej smo dobili odgovore, da zaenkrat to ne pomeni nobenih težav, da to ne vpliva na oziroma da ne bo vplivalo, potem je minister decembra rekel, je dal izjavo, ne, da bo vplivalo, ker, ker nismo uspešni oziroma ker zamujamo pri pripravi reforme. No, vi ste zdaj rekli, da je pa, so pa ti pogoji razdeljeni na neke tri sklope in da zaenkrat, da zaenkrat ne, ne vpliva na črpanje, črpanje teh sredstev. Tako da tukaj se mi zdi malo nekonsistentno med vami pa med ministrom pa me zanima, kaj, mogoče malo dodatno obrazložitev kaj je zdaj dejansko na stvári. Dejstvo je, da smo še relativno daleč oziroma da je ta reforma sicer v razpravi s socialnimi partnerji, ampak do sprejetja bo najbrž preteklo še kar nekaj, nekaj časa. Tako da tukaj je mogoče malo, malo dodatno, dodatno pojasnilo, kaj, kaj, kaj je na stvári.

Potem, če gremo na naslednjo, pregled stanja mejnikov. Imamo 15 mejnikov, mejnikov z identificirano zamudo. Jaz zdaj, saj prej so, prej so, bi rekel, navedeni, sicer težko zdaj iz tega razbereš oziroma se moraš pol prebijati glede na oznako mejnika pa tako naprej. Ampak kaj zdaj pomeni, če je, se pravi, projekt, projekti so pripravljeni, projekti so najavljeni, pripravljen. Kaj zdaj pomeni, če ta mejnik ne bo izpolnjen, kaj to pomeni za te projekte? Zdaj tukaj mogoče pač predstavniki teh ministrstev, ki ste tukaj navedeni, mogoče malo dodatno, dodatno razlago, kako vidite vi dejansko življenjsko pot teh projektov in, kot sem rekel, kaj to pomeni še, če mejnik ne bo izpolnjen za sam, za sam, za sam projekt. No, potem je spet podatek, še enkrat ključni poudarki, do 31. avgusta 2026 moramo izpolniti še 69 procentov vseh mejnikov oziroma ciljev. Tako da iz teh številk trdim, da ta optimistična predstavitev mogoče ni, ne drži popolnoma. Tako da sicer vi vedno navajate, da na Vladi oziroma da tudi na uradu, da stalno spremljate in opozarjate in skrbite, da se stvari premikajo, ampak po številkah, ki jih vidimo v tem, v tem poročilu, pa niste ravno uspešni, vsaj meni tako daje, tako sliko mi daje, mi daje to poročilo.

Potem bi se pa še ene stvari dotaknil, ki je zdaj, to je pa čisto aktualno, pa imam tukaj, vidim predstavnika Ministrstva za delo, zdaj zadnje, zadnje dni je zelo, zelo aktualna ta tema s tem invalidskim podjetjem v Škofji Loki. Sicer ni to direktno stvar tega, te seje v tem trenutku, ampak eno od tveganj oziroma ministrstvo poroča o tveganjih pri dveh ciljih. Se pravi, govorim Ministrstvo za delo. Dokončani projekti za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. Zdaj, tukaj bi prosil mogoče malo dodatno razlago. Jaz sem pač šel pogledat, zunaj je bil, zunaj je bil nek razpis za ta, to je bilo, mislim, da konec, konec 2023, ja, je bil razpis za te, za ta invalidska podjetja, zdaj na tem razpisu, mene, mene je čudilo, da nisem našel tega, tega podjetja, tega CSS iz Škofje Loke, s katerim se te dni veliko ukvarjamo. Ampak mogoče dodatna razlaga predstavnika ministrstva, kje vidite, kje vidite oziroma kje imate težave pri dokončanju teh projektov? Ali je to v številu prijav? Ali se števila, ali, dejansko ta podjetja niso zainteresirana za te, za ta sredstva? Jaz sem šel gledati po tem razpisu, ne vem, lahko dobijo tam v nekih treh, treh obrokih ali kako, kako že tam navajajo, ne vem, do 100 tisoč evrov. Se pravi, ne gre za zanemarljiva sredstva, pa bi prosil malo dodatne razlage, kaj, kaj, kaj je na stvari oziroma zakaj imate težave. Po drugi strani pa poslušamo zgodbo, ko bomo z lahkoto zaprli oziroma smo ga, če pravno gledamo, že likvidirali, invalidsko podjetje, ki po drugi strani pravi, da ima možnosti za preživetje.

Zdaj pa še ena stvar, glede dolgotrajne oskrbe. Tukaj tudi ste zapisali. Ministrstvo poroča zamudo pri mejniku M198, pričetek veljavnosti podzakonskih aktov s področja dolgotrajne oskrbe. Se pravi, vi tukaj pišete, da imate težavo s podzakonskimi akti, ki so popolnoma vaša naloga oziroma naloga Vlade oziroma pristojnega ministrstva in mi je malo nerazumno, ker veliko je govora o tej dolgo, tej dolgotrajni oskrbi. Minister zagotavlja, da ne bo težav, da so stvari pripravljene. Tukaj pa dejansko priznavate, da imate sami težave pri sprejetju, pri sprejetju dokumentov, ki jih morate dejansko vi pripraviti oziroma ministrstvo.

Tako da tukaj bi tudi prosil predstavnika ministrstva, da mogoče malo par besed nameni temu oziroma razloži kako, kako niste v stanju teh stvari pripraviti. Po drugi strani obljubljate, da boste zgradili ne vem koliko nekih stanovanj in tako naprej, ampak že pri papirologiji se vam očitno stvari, stvari podirajo oziroma zamikajo. Tako da mogoče par besed še glede tega, pa to bi bilo zdaj za prvi del z moje strani vse. Hvala.