Dobro jutro, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani, tako kot smo vzpostavili dobro prakso, smo danes spet z vami, da vam predstavimo kvartalno poročilo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost v letu 2024. Od zadnje predstavitve načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru lani oktobra je Vlada v Bruselj posredovala predlog druge spremembe načrta. In sicer, šlo je za manjšo spremembo, s katero smo ciljno naslovili način izvedbe nekaterih ukrepov. Potem, ko je predlog odobrila evropska komisija, so spremembo izvedbe sedmih ukrepov na decembrskem Ecofinu potrdili tudi finančni ministri. Vlada je prav tako obravnavala informacijo Urada za okrevanje in odpornost glede izvajanja načrtovanih ukrepov, na katerih pristojna ministrstva beležijo večja vsebinska in časovna odstopanja. S ciljem optimizacije izvajanja načrta in s tem koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev, je Vlada uradu naložila, da na podlagi predlogov ministrstev za prilagoditev ukrepov pripravi in uskladi osnutek predloga tretje spremembe načrta. V procesu priprave te spremembe bodo upoštevane tudi morebitne druge ugotovitve glede izvajanja posameznih ukrepov. Predlog spremembe skladno z usmeritvami evropske komisije ne sme bistveno odstopati od prvotne verzije. Pošiljanje uradnega predloga v Bruselj je predvideno za prvo polovico letošnjega leta. Ob tem naj omenim, da je v bistvu tukaj pobuda vseh držav, ker zdaj prehajamo nekje iz tega reformnega dela v sklepno fazo izvedbenega dela, tako, da v bistvu vse države zdaj ugotavljajo, da pač so investicije ene, v bistvu bodo, ne bodo izvedene pravočasno, tako da je v bistvu, to ni zdaj nekaj posebnega za Slovenijo, ampak Evropska komisija bo prav, razumem, ali v tem mesecu ali v prihodnjem mesecu sprejela neke usmeritve, kaj se dogaja ali pa kako se bo odvijal zdaj ta načrt za okrevanje in odpornost v vseh državah do konca izvedbe, za katero vemo, da je načrtovana, torej, da morajo biti ukrepi in projekti dokončani do konca avgusta prihodnje leto.

Slovenija je pred tem oziroma med tem prejela tudi plačilo tretjega zahtevka v vrednosti 257,7 milijona evrov. Evropska komisija nam je izplačala 141,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev in pa 116 milijonov posojil, ker je ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh osem mejnikov, povezanih s četrtim obrokom nepovratnih sredstev in drugim obrokom posojil.

Vlada torej nadaljuje z intenzivnim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Po prejemu sredstev tega tretjega zahtevka za Slovenijo torej Slovenija beleži 41 odstotni priliv razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijarde evrov. Od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in pa 426 milijonov posojil. Od tega denarja je država končnim prejemnikom za izvedene projekte že izplačala 740 milijonov evrov. Lani je bilo največ izplačil na področju železniške infrastrukture, zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, gospodarstva, izobraževanja pa tudi okolja, se pravi, energetske sanacije stavb, oskrba s pitno vodo in odvajanje komunalnih voda. Trenutno je v okviru načrta aktualnih več kot 1100 projektov in po naših informacijah je od teh zaključenih okoli 180. Zdaj dovolite, da res ne govorimo samo o številkah, smo se tokrat odločili, da vam pokažemo nekaj od teh stvari, da vemo, kaj se financira iz načrta za okrevanje in odpornost. Recimo o tem smo veliko slišali, se pogovarjali, brali, torej novi kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani se gradi. Potem tukajle je temeljni kamen Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Potem je železniška postaja, bo sofinancirana s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost, zaključeni so pa tudi številni torej projekti za javna najemna stanovanja. Tole je iz Kopra, tule je bila že, ja, tole je že zaključeno. Potem Vrata Javornika, Ravne na Koroškem. Torej potem pa še v Krškem, torej na voljo je več kot 700 dodatnih javnih najemnih stanovanj na 22 lokacij po celotni državi. Potem je pa zaključenih tudi sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo, med drugimi vodovodni sistem Jezero - Spodnji Lavrovec v občini Logatec, potem vodohran Alpina v občini Kranjska Gora, vodovod Češnjice-Reber in Bobneča vas v občini Mokronog-Trebelno, vodovod Ječkovec,/ nerazumljivo/, Krovnica v občini Trebnje in pa vodovod Ilova Gora - Ravni Dol v občinah Ivančna Gorica in Grosuplje. In pa devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, med drugim kanalizacija Renče-Vogrsko, prva faza, kanalizacija Leše v občini Prevalje, fekalna kanalizacija v občini Vojnik in pa druge. Se pravi, gre za številne projekte za, z direktnim vplivom na prebivalke in prebivalce Slovenije. Tukajle so, je še par takih slikic, ki povejo več kot povejo besede. / pokaže zboru/ Potem se nadaljujejo, potem so zaključeni številni projekti iz, za digitalizacijo gospodarstva in za zagotavljanje inovativnih ekosistemov, ekonomsko-poslovne infrastrukture. Razširjena je industrijska cona v Gornji Radgoni, urejena je poslovno-industrijska cona v Beltincih, južni del poslovne cone v Kobaridu. Tukaj so pa še, nadaljujejo se vlaganja v opremo vzgojnoizobraževalnih zavodov, torej med šole je bilo razdeljenih 36 robotskih rok. In pa zaključenih je, kot rečeno, 23 projektov za digitalizacijo gospodarstva, v katerih je sodelovalo 108 slovenskih podjetij. In še iz tega zadnjega poglavja REPowerEU sta objavljena javna razpisa za nakup električnih vozil. Torej in pa še, evo, zaključeni in v teku so številni projekti za trajnostni razvoj turizma vključno s kulturno dediščino, recimo grad Podčetrtek ali pa tal obnova in preureditev Prešernove domačije v Vrbi v sodoben muzejski kompleks torej in številni drugi projekti.

Zdaj pa leto 2025 bo pa ključno tudi še na področju reform. Od skupno 203 mejnikov in ciljev slovenskega načrta za okrevanje in odpornost jih je 69 povezanih z reformami in po oceni ministrstev je od tega izpolnjenih 46, se pravi, to je dve tretjini. Evropska komisija je ob obravnavi treh že izplačanih zahtevkov za Slovenijo ocenila, da smo uradno izpolnili 36 od teh 69 mejnikov, torej več kot polovico. Torej veliko dela je opravljenega. Med drugim je lani naredila Vlada pomemben napredek pri pokojninski reformi in za ta prvi mejnik od te reforme smo že prejeli sredstva, ker je Vlada v javno obravnavo posredovala ustrezen predlog te zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vlada ta predlog zdaj usklajuje, intenzivno usklajuje s socialnimi partnerji in v tem prvem kvartalu je predvideno nadaljevanje obravnave in uskladitev posameznih odprtih vprašanj, potem sledi dokončno oblikovanje predloga zakona, medresorsko usklajevanje, sprejem na Vladi in pa posredovanje na vaše klopi; takrat bo izpolnjen drugi mejnik iz tega področja pokojninske reforme, drugi od treh mejnikov. Tretji bo pa izpolnjen takrat, ko bo zakonodaja stopila v veljavo. Drugi mejnik na pokojninski reformi je del našega naslednjega obroka za nepovratna sredstva. Gre za prvega v vrsti obrokov, ki jih bomo posredovali v tem naslednjim zahtevkom. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da od tega naslednjega, petega zahtevka, da je od 9, da je od 11 mejnikov že izpolnjenih 9. Končno besedo bo imela seveda Evropska komisija ob obravnavi tega zahtevka. In pa Vlada intenzivno izvaja aktivnosti tudi za šesti obrok za nepovratna sredstva in pa tretji, četrti obrok za posojila. Se pravi, v tem šestem obroku za nepovratna sredstva je po oceni ministrstev izpolnjenih 10 od 16 mejnikov. Med njimi je tudi začetek veljavnosti zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Gre za enega od najpomembnejših reformnih mejnikov načrta, v njegovo uresničitev je Vlada seveda z vsemi deležniki vložila ogromno dela. Nekaj je seveda napisati programe, drugo je pa dejansko še ta drugi del, izvedba, da se, da se ti uresničijo. Se pravi, tukaj smo, ker boste verjetno opozorili, da smo pač tukaj zamujali, kot sem že povedala, tukaj je bila na tehtnici kakovost pa med, torej kakovost in časovni roki in zamik te časovnice v okviru načrta za okrevanje in odpornost ne pomeni izgube sredstev, medtem ko neizpolnjen mejnik ali pa nezadovoljivo izpolnjen mejnik pa jo, zato je Vlada pač dala prednost tem kakovosti pred samimi časovnimi roki. Oddaja naslednjega zahtevka bo odvisna od uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev na že izpostavljenih obrokih in od tega bo tudi odvisna potem sama sestava našega naslednjega zahtevka. Stanje na proračunskem skladu, iz katerega izvajamo izplačila sredstev, je glede na napovedi porabe ministrstev zadostno in bi lahko glede na te naše projekcije brez novih prilivov takšno ostalo do letošnje jeseni, zato, kot rečeno, z oddajo zahtevka za vsako ceno ne bomo hiteli. Cilj je, da to naredimo zdaj spomladi oziroma pred poletjem, zato da dobimo potem v bistvu denarni tok še pred koncem letošnjega leta, ampak, kot rečeno, stanje v tem trenutku zadostuje za načrtovano porabo v letošnjem letu s tem načrtovanim prilivom, tako da v bistvu te bojazni, da bi se kakršnekoli investicije ne izvajale ali pa ne financirale zaradi tega, ker bi ne bili izpolnjeni mejniki, tega, tega strahu ali pa tega ni.

Toliko smo pripravili za uvod tega rednega kvartalnega poročila. Mi smo s kolegi za vprašanja na voljo, edino s kolegom iz Ministrstva za infrastrukturo bova 10 do 10. šla na Vlado, zato pač če so kakšna vprašanja s tega področja, bi prosili, če mogoče bi šli prednostno na področje infrastrukture. Drugače so pa kolegi državni sekretarji za vsa vaša vsebinska vprašanja na voljo. Hvala lepa.