Lep pozdrav, pač kot predstavnica prejšnje Vlade vas pozdravljam, tudi nekajkrat smo bili omenjeni, tudi vidim tudi svoje bivše sodelavce, tako da se tudi tu pridružujem mnenju, da tisti, ki delajo na teh evropskih sredstvih, so podvrženi res posebnim obremenitvam in delajo dobro. Številni tudi v eni ali pa v drugi Vladi, tako da težave, ki jih imamo pri črpanju evropskih sredstev so mogoče tudi širše in bi se jih bilo treba lotiti bolj sistemsko. Zdaj tudi neki, mogoče tisti ljudje, ki se s tem ne ukvarjajo niti ne razumejo koliko različnih skladov je, ne ločijo od tega, kje je načrt za okrevanje in odpornost, ne ločijo od tega, kje je kohezija, ampak jemljejo to kot tisto vrečo. Zdaj, kar se tiče tega, da je izguba sredstev grozila takrat, ko se je vlada menjala, s tem se nekako ne morem strinjati zaradi tega, ker mi smo delovali v času covida, takrat je bilo treba v devetih mesecih pripraviti bistveno več programov kot kadarkoli prej. V bistvu na pripravi teh programov so delale ene in iste ekipe, to je bil načrt za okrevanje in odpornost. Potem REACT, področje kmetijstva, in še področje kohezije in v bistvu tudi vsi ti programi so bili v skladu s časovnicami, ki jih je od nas zahtevala Evropska uredba ali pa Evropske uredbe tudi pripravljene, tako da niti slučajno ne mislim biti danes populistična. Z načrtom za okrevanje in odpornost. Moram reči, da smo se takrat že januarja tudi pred to garnituro, ki danes vlada, zagovarjali, zakaj še ni pripravljen, čeprav je bil rok za oddajo aprila in smo ga potem tudi skupaj z ostalimi 13. državami članicami oddali 30. aprila. Vsi ostali pa nekako tudi niso ujeli tega roka, ki je bil v uredbi zapisan in so oddajali za nami. Zdaj pa, če pa pogledamo tole, je pa operativni program kohezijske politike, ki se je vzporedno pripravljal, vmes je prišlo do menjave vlade, ker so bile redne volitve, zadeve je bilo treba predati, verjetno je tu tudi zaradi tega prišlo do nekega zamika, ker vemo vsi, kako ob predaji vlade je, da se zadeve pregledajo, da je treba nekaj časa poročati, ampak tu vidite razliko med programom, ki smo ga pustili naslednikom in pa potem, to je maj, stolpec in pa potem program oktober 2022, to je pa tisti program, ki ga je potem tudi naslednja vlada v sodelovanju z Evropsko komisijo dejansko tudi potrdila. Vidite, da razlika ni bistvena. Vsega skupaj, mogoče, čez palec seštejem, vsega skupaj od 3 milijarde 200 ste spremenili 18 milijonov evrov s tem, to je minimum, moram reči, minimalna sprememba, kar me veseli, kar pomeni, da je pač program bil sprejemljiv tudi za vas. Edina sprememba, ki je pa bila pa, da se je iz prioritet 1., 2., 3., se pravi, iz gospodarstva s podjetji in pa infrastrukture, okoljske in energetske, prometne preneslo na cilj politike štiri, to pa so mehke vsebine, vse skupaj pa je bilo tudi pospremljeno s stavkom, ki ga lahko še danes najdete objavljenega na spletnih straneh, "popravljamo krivice prejšnje vlade in izpolnjujemo zaveze do nevladnih organizacij". Tako da ta denar se je prenesel, k sreči pa tega denarja ni bilo veliko. Zdaj, kar mene žalosti pri vsej zgodbi, je da so se izločili iz teh bistvenih programov, ki so bili posledica covid dobe, nekateri infrastrukturni projekti. Vedno prej smo poslušali kritike na terenu, da ni možno financirati zdravstvene infrastrukture, socialno varstvene infrastrukture. Zdaj je bila možnost dana, ampak zdravstvena infrastruktura se je potem kot po tekočem traku izločala iz teh programov. Najprej iz načrta za okrevanje in odpornost obe kliniki, se pravi, tako v vzhodni kot v zahodni regiji, to je mariborska in pa ljubljanska klinika in tudi, kolikor vem, neke druge zdravstvene infrastrukture ni. Sem pa vesela, da smo z Reactom hiteli takrat, tudi v tej ekipi, ki jo danes tu vidim. In se je tudi takrat pod vodstvom gospoda Ciglerja Kralja zgradila ta socialno varstvena infrastruktura ali pa vsaj dala možnost, da se danes gradi po celotni Sloveniji. Takrat je šel en velik razpis čez 90 milijonov evrov ven in se danes tudi izvaja, ampak še dobro, da se izvaja, ker to so zadeve, ki jih rabimo. Dali smo takrat to zdravstveno in socialno varstveno infrastrukturo v programe zaradi tega, ker se vsi spomnite, da so ljudje po domovih za starejše dejansko umirali, pač bili so pripravljeni še neprimerno, standardi neprimerni, po šest ali več ljudi v eni sobi in zaradi tega so se ti domovi dograjevali, da v primeru epidemije tudi v prihodnje, recimo, lahko imamo v eni sobi človeka ali pa dva maksimalno, se pravi, da ni prenosa med njimi. Zdaj ta sprememba tu je še potem prikazana čisto bolj podrobno niti ne bi zahajala, bistvo v tem, da sprememba ni bila bistvena. Zaradi tega je tudi neprimerno, da se reče, da je zaradi prejšnje Vlade grozila izguba pol milijarde evrov, ker to enostavno ne drži in to je populistično zavajanje, podatki kažejo drugače.

Zdaj, tudi kar se tiče črpanja, mene sploh podatki več po ministrstvih nekako ne zanimajo, ker vedno pač ti infrastrukturni najbolj zaostajajo. Dejstva, da te mehkejše vsebine tečejo, ker jih je lažje izvajati. Drži, črpanje prejšnje perspektive oziroma koriščenje, pravilni izraz, je bilo čez 100 procentov. To pa tudi zaradi tega, ker smo se že nekako navadili v vseh obdobjih, programskih, da se sprejmejo tako imenovane presežne pravice porabe, tudi usklajene z Evropsko komisijo ali drugače overcommitment, to pomeni, da podpišeš več kot 100 procentov pogodb. Enostavno zaradi tega, da če potem pride do kakšnih neupravičenih stroškov, da je na koncu črpanje stoodstotno. In pa še enkrat ta graf, kjer Slovenija je pač žal na zadnjem mestu.

Zdaj kar tudi na terenu recimo opozarjajo občine, sama bi si prizadevala, verjamem da si tudi sedanji minister, glede na to, da je iz teh vrst in tudi vem, da si za to prizadeva, je, da bi se več sredstev nekako tudi v prihodnje spustilo na regionalni nivo, ker dejstvo je, da občine projekte imajo pripravljene. Težava je v počasnem sprejemanju dogovorov za razvoj regij. To ni moja izmišljotina, to lahko najdete tudi v medijih, tudi spremljate priporočilih. Nazadnje so o tem poročale posavske občine, gorenjske občine, da smo trenutno v fazi potrjevanja dogovorov za razvoj regij. Recimo v Posavju se trenutno izvaja en projekt, tako da dejansko bodo šele zdaj začeli projektirati projekte, kar pomeni, da lahko realno izplačila pričakujemo tam konec leta 2025 prva oziroma v letu 2026. In tukaj dejansko zamiki so oziroma bo velik časovni pritisk. Zdaj, kar težava je, da se tudi izjemno dolgo še vedno čaka na določenih resorjih, pa jih ne bi izpostavljala, recimo konkretno potrjevanje prostorskih načrtov se ne premakne z neke mrtve točke. ARSO vsi vemo kako funkcionira. Zdaj, če tam, v bistvu imaš občutek, da se zaposleni na ARSO tu, ki dajo dovoljenja bojijo lastne sence. Zdaj, če je problem v tem, da bo kdo v tej državi odgovarjal, čeprav do zdaj, kolikor jaz vem, še noben uradnik ni odgovarjal zaradi tega, ker dela počasi, se naj enostavno, ne vem, njihovo delo zavaruje, da se ne bodo bali, ker projekti pač morajo iti naprej. In točno vsi že vemo, kje so, kje so šibke točke.

Potem kar se tiče malih občin, tu bi rada stopila na njihovo stran zaradi tega, ker vemo vsi, da mestne občine so s kohezijsko politiko zadovoljne. Imajo pač kvoto 169 milijonov evrov, ki jo enostavno lahko koristijo. Vse manjše občine, pa ne samo male, recimo. Ob meji, kjer že dejansko imajo problem, da se ljudje izseljujejo, da ni podjetij, ampak tudi srednje velike same. Recimo, prihajam iz Slovenske Bistrice, zato tam malo bolj zadeve tudi poznam, nimajo se pravzaprav kam več prijavljati. Kanalizacije ja, katere kanalizacije? Po večini te večje aglomeracije so zgrajene, za manjše pa ni možno kandidirati. Popis potreb za te manjše kanalizacijske sisteme smo še takrat naredili in je podatek pokazal, da je teh potreb med 950 in milijardo evrov in na to občine tudi zelo apelirajo. Mogoče bi se bilo še enkrat smiselno pogovoriti z Evropsko komisijo, da bi kaj v tej smeri razmislili in pa tudi od nekih svojih zahtev kar se tega tiče, počasi odstopili.

Tu recimo ta graf kaže kdaj približno Slovenija je v letu 2014 v obdobju 2014, 2020 prišla v povprečje Evropske unije, kar se tiče koriščenja. Se pravi, kot je že bilo rečeno na začetku, težave, nekje na sredini, tam 2020 pa smo začeli loviti evropsko povprečje.

Kar se pa skladov tiče, pa kot vedno, največje težave na infrastrukturi, se pravi, na kohezijskem skladu.

Zdaj, tu so tudi čisto podatki Evropskega računskega sodišča. Zadnjič smo imeli predstavitev v parlamentu, ki v bistvu to, kar govorimo, tudi potrjujejo, zato ne bi šla v detajle.

Kar se tiče načrta za okrevanje in odpornost, ja, tu upam, da bo do 2026 zadeva zaključena, takrat, ko je rok. Na tretjini smo. To so trenutno objavljeni razpisi. Zdaj, če bi pogledali to sliko, ne vem, dva novembra sem nazadnje gledala, takrat v bistvu je bila bolj skromna, vidi se pa, da je bilo decembra kar nekaj razpisov objavljenih, recimo tudi turistične kapacitete, kar se tiče Ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport. Tu kar se tiče kohezije ne vem, pričakovala sem, da bo recimo, ko vtipkaš Ministrstvo za gospodarstvo ogromno razpisov v tem trenutku objavljenih, ampak jih žal ni. Zdaj pa ne vem ali dejansko ni razpisov v tem trenutku na Ministrstvu za gospodarstvo v obdobju v katerem se nahajamo, ali je mogoče kaj, ali se še baza nadgrajuje, to nisem prepričana. Ampak dejansko, ko klikneš na Ministrstvo za gospodarstvo v tem trenutku razpisov ni, kar pomeni, da tudi črpanja ne more biti.

Kar me je zmotilo, to pa bi res prosila nekako tudi za pojasnilo, glede na to, da to področje spremljam, Sklad za pravični prehod, se pravi Savinjsko-Šaleška in pa Zasavje. Zadeve so bile dobro sprogramirane, ljudje so tudi pričakovali razpise z veseljem. Kako je možno, da neko podjetje, ki ima nič zaposlenih, na razpisu za sklad za pravični prehod prejme 7 milijonov in pol. Kdo bo s tem upravljal, če ni zaposlenih? In pa, kako je možno, da neko podjetje, ki ima enega do dva zaposlena na tem istem razpisu prejme 10 milijonov evrov? Jaz ne vem, mislim, sploh ne vem, na kak način se je ta denar dodeljeval. Če lahko pojasnite no, ker ne predstavljam si kdo bo to izvajal, če nimajo zaposlenih.

Potem kar se tiče na kak način zadeve izboljšati, ker vsi pač ugotavljamo, iste podatke imamo od Evropske komisije so podatki, pač pri tem koriščenju evropskih sredstev se je že v večih vladah izkazalo, da je treba biti precej operativen, da če je to neko redno operativno delo po vseh resorjih, da potem teče. Dejstvo je, da je tudi v to področje vedno več ministrstev vključenih, trenutno ne vem, ali 20 ali 21, glede na to, da se je število ministrstev povečalo. Zaradi tega si predstavljam, da je tudi koordinacija težka. Treba je vedeti, ali je to prioriteta te Vlade ali ni. Zdaj verjetno, če je, potem to spremljate na Vladi vsaj na mesečni ravni. V veliki meri je odvisno pač od ministrov, na kakšen način resorje vodijo in ali potem svojim ekipam tudi pomagajo pri tem, da se zadeve izpeljejo.

Potem na zakonodaji tudi imamo že več let ene in iste težave, se pravi, Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o graditvi objektov.

Potem kar se tiče vstopne enotne točke vidim, da tu se dela napredek, se pravi, da greš na to spletno stran in lahko potem po resorjih iščeš kateri razpisi so trenutno v teku, ampak res je vprašanje ta, ali je točna. Potem, kar se tiče prijav na razpise, še vedno nekako ni, glede na to, da smo v digitalni dobi, urejeno, da bi lahko projekte oddajali elektronsko. Tu bi si mogoče bilo fajn zgled vzeti po Evropski komisiji. Tam so v bistvu vse razpisne dokumentacije enotne, napiše se dvoletni program, se pogleda kateri razpisi bodo odprti, kateri bodo upravičeni stroški, tako da se lahko normalno pripraviš in pa potem mogoče razmisli tudi o vključevanju ekspertov v pripravo teh projektov ali pa, da bodo zadeve tekle hitreje, včeraj smo recimo imeli na obisku predstavnika tu v parlamentu Evropske investicijske banke in je pač enostavno tudi povedal, da nekako ponujajo svojo pomoč, tudi svoje inženirje, ampak ni interesa, da bi se v izvedbo projektov vključevali. Konkretno je navedel tudi poplavno varnost, kjer bi mogli obnovo hitreje izvajati. Pa niti nismo bili naklonjeni temu, da bi jih zaprosili za pomoč oziroma da bi nam pri tej hitri izvedbi pomagali, ne bom pa sama špekulirala, zakaj, zakaj ne, ker to veste vi bolje kot jaz.

Tako da to mogoče na hitro z moje strani. Še enkrat, ne bi radi bili populisti, podatki pa kažejo svoje.