En lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi ostali prisotni, še enkrat lepo pozdravljeni!

Torej začenjam s 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ni nobenih obvestil o zadržanih poslankah in poslancih, prav tako ni obvestil o nadomeščanjih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo dodanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda komisije same seje.

Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER Z NASLOVOM SLABO ČRPANJE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 19. decembra 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli samo zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, potem doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je opravičil. Doktor Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in tudi Ministrstvo za finance. Dodatno so bili 14. januarja vabljeni še magistrica Alenka Bratušek, torej ministrica za infrastrukturo, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, potem še Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in podnebje in energijo. Dne 15. januarja pa so bili dodatno vabljeni: Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, doktor Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter tudi potem Ministrstvo za naravne vire in prostor, ter tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotavljam, da je minister prisoten, pa tudi predstavniki ostalih ministrstev.

Torej predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje komisije, dodatno predstavim zahtevo za sklic seje, v nadaljevanju pa boste besedo dobili tudi vabljeni gostje, nato bo sledila razprava poslank in poslancev in seveda s časom nismo kaj veliko omejeni, ampak kljub temu, držimo se približnega časovnega okvira, seveda boste dobili potem vabljeni gostje nazaj besedo, da dopolnite poslanke in poslance v njih vprašanja.

Torej, dovolite mi, da na kratko predstavim zakaj je Nova Slovenija sklicala to sejo. Komisije za nadzor javnih financ, glejte, prosim za prezentacijo. Glejte, zdaj sredstva Evropske unije predstavljajo enega od ključnih stebrov prihodkovne strani državnega proračuna. Še več, s sredstvi iz evropskih skladov se je Slovenija v preteklosti zelo dobro razvijala. Naredili smo številne učinkovite, učinkovite projekte. To so ključna sredstva za razvoj naše države. V veljavnem proračunu za letošnje leto, katerega rebalans je bil sprejet, govorimo o letu 2024, novembra 2023 znašajo skupna sredstva iz Evropske unije, ki jih je Vlada takrat načrtovala, več kot 1,4 milijarde evrov. To dobro prikazuje tudi ta prezentacija, ta slajd, ki ga lahko vidijo tudi ljudje, ki spremljajo sejo preko TV ekranov. Ocena realizacije za leto 2024, kot izhaja iz novembra leta 2024, iz sprejetih dokumentov sprememb proračuna za leto 2025 pa kar precej nižja in znaša 1,1 milijarde evrov. Torej, v enem letu se je pričakovan priliv iz sredstev EU zgolj za letošnje leto zmanjšal kar za dobrih 350 milijonov evrov oziroma skoraj za četrtino. Torej, na medletno znižanje prejetih sredstev iz Evropske unije opozarja tudi UMAR. UMAR je na primer opozarja tudi, da je negotovost v Sloveniji med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev na primer iz sklada za okrevanje. Jaz kaj veliko o skladu za okrevanje ne bom govoril, zaradi tega, ker smo to imeli danes s točko dnevnega reda na Odboru za finance. Je pa prav, da to govorite poslanke in poslanci. Lahko tudi povem, da kar se tiče Sklada za okrevanje je Slovenija, bodimo pošteni, približno na sredini med vsemi državami članicami Evropske unije, kljub temu pa veliko zaostajamo na primer za Hrvaško, sosednjo Hrvaško in njihovi projekti. Kljub temu tukaj izzivi še vedno so, tudi pri skladu, pri črpanju sredstev iz sklada za obnovo. Nekateri resorji pri skladu za obnovo so uspešni, drugi niso uspešni, zlasti pa se bojim, kako se bodo izvajale predlagane reforme v skladu za obnovo, zlasti tukaj govorimo o pokojninski reformi, pa tudi o stanovanjski politiki, da ne bo pomote, gradnji stanovanj, ki jih mladi nedvomno pač potrebujejo. In tukaj ostajajo izzivi iz sklada za obnovo, pač zelo veliki. Večji problem predstavlja črpanje sredstev iz kohezijske politike 2021-2027. Zdaj, da gre pri črpanju sredstev Evropske unije v Sloveniji je nekaj hudo narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija dejansko na repu. To je pa ta prezentacija. Poglejte Slovenijo za Portugalsko, na vrhu je seveda druge države, poglejmo, naše sosednje države so pač pred nami. Zdaj tukaj se lahko pogovarjamo o različnih metodologijah, ki jih imajo, ampak ta prvi slajd prikazuje, da gre nekaj zelo narobe. Zmanjkalo nam je 350 milijonov evrov, torej mi tega denarja dejansko nismo počrpali, pa glede na sprejeti proračun, ki je bil. Torej zelo zaskrbljujoče je to stanje. Torej Slovenija je na zadnjem mestu po tem koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom, torej 14,4 odstotka, ter na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih, manj kot odstotek, 0,7 odstotka. Jaz si ne želim imeti politikantske razprave na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ, kajti vem, da bo glavni očitek s strani vabljenih gostov ta, da je kriva za stanje ki je, prejšnja vlada, ki je pripravljala te projekte. Zdaj počasi bomo prišli do tega, da vsak potres, ki se bo zgodil, bo kriva prejšnja vlada. Ampak se pogovarjamo o tem na kakšen način bodo resorji, ne provajder na koheziji, ampak resorji bili bolj učinkoviti pri črpanju teh sredstev. Zagotovo se bomo soočili tako kot prej zjutraj na seji z očitkom, da so bili projekti slabo pripravljeni. Glejte, pri kohezijski politiki je bil prvi osnutek sprejet marca 2023, potem se pa decembra 2004, opravičujem, 2022, potem se je pa decembra 2022 bil potrjen na vaši seji Vlade, se pravi v okviru nove Vlade, ta program. Velja tudi omeniti, da se je kohezijska politika črpanja prejšnje perspektive podaljšala za eno leto zaradi covid situacije in je bila Slovenija tukaj učinkovita. Verjemite, da na tej strani, zlasti tisti, ki smo sodelovali že kdaj v vladi, vemo, da se glavnina evropskih sredstev počrpa na koncu, perspektive. Ampak kljub temu, to stanje, ki ga vidimo in ga lahko gleda ta trenutek vsa Slovenija, ni rožnato, zlasti ni rožnato tole stanje, črpanje po resorjih.

Zdaj, jaz ne bom branil ministra Jevška, vem pa eno stvar, da je zelo pomembno pri tem, kako so posamezni resorji pripravljeni na izvajanje projektov in tudi zelo odvisno od tega kako predsednik Vlade sam pritiska na te resorje, ali jim na vsaki seji Vlade pokaže to razpredelnico in izboljšave te razpredelnice in ta razpredelnica je zelo slaba. Poglejte, Ministrstvo za zdravje, pa tak problem imamo z zdravstvenim institucijam, z njihovo obnovo, pa vse ostalo in tu se bom spet vrnil na sklad za obnovo. Odločitev te vlade je bila, da so se, recimo, prerazporedila sredstva iz Sklada za obnovo, pri Skladu za obnovo, na primer, infekcijska klinika, Golnik, pa še par drugih obnov na začetku tega mandata, da so se spremenile stvari.

Zdaj mi je ministrstvo, MOPE, Ministrstvo za okolje, glejte, štiriodstotna uspešnost, to je slabo, mislim, to je, poglejte o čem se pogovarjamo. Pa vem, da mora Ministrstvo za okolje se pogovarjati z občinami, z drugimi deležniki, da je tukaj problem ali pa tudi Ministrstvo za naravne vire, pa, zakaj izpostavljam Ministrstvo za naravne vire? Zaradi tega, ker je, se pravi, res veliko dodeljenih sredstev, se pravi pravica do porabe, počrpanih je na primer 22 odstotkov, se pravi, je med ministrstvi, ki se trudijo, ampak vem, da so tudi zelo težka usklajevanja z občinami pri razvoju posameznih projektov, kanalizacij, pa tako naprej in odvisno ali imajo občine pripravljene projekte ali ne, kajne?

Zdaj, ker te stvari poznamo, smo se tudi mi recimo tri leta nazaj s tem ukvarjali. Ministrstvo za infrastrukturo; tukaj je ogromno stvari, ki so železniški in drugi projekti, eni so v teku, eni niso v teku, ampak dodeljenih sredstev je veliko in tudi možnosti porabe je pač zelo velika, je pa porazno, so pa porazni ti odstotki, odstotki črpanja. Izpostavljam te resorje zaradi tega, ker je tukaj okvir zelo velik, zaradi tega, ker možnosti, zlasti na MOPE, za, ne vem, energetsko, energetske sanacije, druge sanacije in tako naprej, ker so tukaj okvirji pač zelo veliki... Nismo povabili Ministrstva za zdravje na današnjo sejo komisije, zaradi tega, ker imamo v okviru Ministrstva za zdravje glede sanacije in obnov, recimo UKC Ljubljana in ostalih institucij, predvideno posebno sejo, pa se bomo tudi glede teh finančnih sredstev pogovarjali. Enkrat smo že imeli sejo, sprejeli sklepe, kje smo s sanacijo, pa se nič kaj ne premika. Zaradi tega bo, ne vem, v roku treh tednov nova seja na temo sanacije UKC, Infekcijske klinike Maribor in tako dalje. Se pravi, tukaj, če pogledamo to črpanje po resorjih glede na izplačila, pa tudi odločitve o podpori. Se pravi, glede na okvire pravic porabe, na podlagi izvedbenega načrta, je to stanje porazno, zlasti tisti resorji, ki imajo največ v okviru, se pravi, pravice do porabe, zagotovljene, na podlagi izvedbenega načrta, vidimo, da so počrpali po nekaj odstotkov in premalo bo reči, da je kriva, že po vaši Vladi bo premalo reči, da je kriva neka vlada iz leta 2020. To ne bo šlo, ampak bo treba pač za te projekte, / nerazumljivo/ in iti v njih in rešiti situacijo.

Naslednji slajd prikazuje izplačila Sloveniji na področju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov v primerjavi s povprečjem EU. No, pa si poglejte, kje smo v tem delu. Torej v Novi Sloveniji smo tudi prepričani, da izgovor za slabo črpanje evropskih sredstev ne morejo biti na primer niti poplave. Namreč, tudi če bi se, to večkrat slišimo, zaradi tega, ker če se, bi Vlada resno ukvarjala s poplavami bi bila zgrajena vsaj že kakšna hiša tam kamor pač so bili ljudje prizadeti. Tudi od poplav je minilo že skoraj leto dni in pol, nekateri so uspeli svoje hiše narediti brez države, pa je šel predsednik vlade kljub temu se tja slikati, se pravi z donatorskimi sredstvi, žal. Torej poplave niso ta ključen razlog, torej zapleta se torej pri izplačilih, se tudi pri izplačilih, kot sem dejal, tudi pri RRF, ampak kot že omenjeno pri RRF je Slovenija nekje na sredini lestvice, ostajamo, pa zaostajamo za Hrvaško na primer. Če pogledamo ta sled pri RRF je Slovenija počrpala 41,7 odstotka, Hrvaška 63,7, torej imamo sosednjo Hrvaško, žal je uspešnejša v tem okviru od Republike Slovenije. Še enkrat dam na ta slajd po ministrstvih in jaz pričakujem tukaj razpravo najprej generalno od ministra Jevška, se pravi, kaj so razlogi, pa ne se naslanjati na prejšnjo vlado zaradi tega, ker potem bomo šli po projektih, ki so zdaj zastavljeni. Od železniške postaje Ljubljana, če želite, kdaj je začela se izvajati, do Jesenic, ki so tudi predvidena evropska sredstva pa tako naprej, pa bomo šli step by step po projektih, ki so bili narejeni zaradi tega, ker minister Jevšek je dejal za Delo časopis, niti en projekt ni bil pripravljen. Ne, glejte, to ne drži. To ne drži. Je pa stvar tukaj tudi resnosti, še enkrat govorim, ministrstva, to pač za kohezijo, ki je provajder tega denarja in skrbnik, ampak zlasti posameznih resorjev, to pa je dejstvo. Pa tudi, kolikokrat imate to na sejah Vlade, in da je predsednik Vlade tisti, ki reče, to in to se bo počrpal, dajmo, sprejeti sklepi Vlade na tem delu. Če predsednik Vlade pač tega ne vidi kot prioriteto, je to zelo slabo, zaradi tega, ker še enkrat, ta sredstva so nam bila dodeljena, ali pa bom rekel tako, izborjena leta 2020, v času pandemije, in nam nikakor ne smejo ostati, ampak naj služijo razvoju Republike Slovenije in s tem dajte se ukvarjati, ne pa kako dodeliti nevladnim organizacijam po 8. marcu dodatnih 150 milijonov evrov s proračunom. S tem dajmo se ukvarjati, država.

Torej, zdaj dajem besedo vabljenim gostom, resorjem, najprej pa ministru Jevšku, da predstavi, zakaj je vlada neuspešna pri črpanju kohezijske politike 2021-2027. Izvolite.