Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani predstavnik Državnega sveta, spoštovani državni sekretar, zainteresirana javnost, predvsem večina tako imenovanih navadnih upokojencev, preko 640 tisoč jih je v Republiki Sloveniji in spoštovana vladna koalicija.

Naj za uvod povem, da danes ima vladna koalicija, torej gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati možnost, zadnjo možnost, priložnost, da ta zakon zavrne. In še enkrat, da ga zavrne imajo razlog v 640 tisoč tako imenovanih navadnih upokojencev, ki po besedah predsednika vlade doktorja Roberta Goloba ne zaslužijo božičnice, kjer so se pokojnine v letu 2024 zvišale toliko, da so primerljive z višanjem standarda domače oziroma trošarin ali pa dajmo reči, povezano z inflacijo, ob tem, ko bodo glasovali o tem zakonu, naj jih spomnim na par podatkov. Zdaj, očitali mi boste, da sem populist, očitali mi boste, da zavajam, da mečem vse v isti koš, ampak to so podatki ZPIZ, torej organa, neodvisnega, upam da ga še niste depolitizirali, ki predstavlja letno in mesečno statistiko gibanja pokojnin. V novembru 2024 je več kot 235 tisoč upokojencev tukaj so razporejeni tisti, ki nimajo sorazmernih delov pokojnin ali delnih pokojnin, dobivalo manj kot 1000 evrov neto pokojnine. Kar 19 tisoč jih je prejemalo manj kot 500 evrov mesečne pokojnine. V Republiki Sloveniji je najnižja pokojninska osnova v letu 2024 znašala 1203 evre, kar prevedeno pomeni pravzaprav, da so tisti, ki so 40 let delali in so delali za minimalno plačilo, so upravičeni do slabih 764 evrov mesečne pokojnine za 40 let delovne dobe. V letu 2023 so bili uživalci izjemnih pokojnin po zakonu, ki je res star več kot 50 let in še velja, tudi tukaj se moramo vprašati kako je to možno, je bilo upravičencev, govorim za leto 2023, 121, od katerih jih je 66 prejemalo starostno pokojnino, torej to so bili upravičenci, direktni, in kar 55 je bilo takih pokojnin, družinskih ali vdovskih, to pomeni, da so bile podedovane ali prevzete s strani umrlega, ki je prej prejemal to pokojnino, teh je bilo 121 in v letu 2023 je to za proračun znašalo 737 tisoč evrov. Navajal sem podatke ZPIZ. Ta zakon pravzaprav nima drastičnih finančnih posledic, naj to še enkrat ponovim, nima drastičnih finančnih posledic, ima pa veliko, veliko večjo posledico. Minister za delo, gospod Luka Mesec, nekdanji koordinator stranke Levica, zdaj drugi mož stranke najbrž, zagotovo ga aktualna ministrica za kulturo, ki je prevzela vodstvo te stranke posluša, je enkrat mislim, da na Državnem zboru dejal, da so pokojnine odraz minulega dela in hkrati tudi socialni korektiv. To pomeni, toliko kot si državi plačal iz razlike bruto neto in tudi delodajalec je plačal iz bruto bruto do bruta, toliko potem si nekako vreden, da ti država, tudi zaradi ustavno varovane kategorije socialne države plačuje pokojnino. Zdaj bi lahko več ur in tudi nisem jaz strokovnjak na področju pokojnin, to je na primer moja kolegica Karmen Furman ali pa Rado Gladek, tudi kolega, oba, gospod Podkrajšek in gospod Lisec, ki sta dlje časa v tem Državnem zboru, zagotovo je bilo več teh tem obravnavanih in vsi se lahko strinjamo, da najbrž nikoli ne bomo dosegli momenta, ko bomo rekli, vsi upokojenci imajo dostojne pokojnine. Žal živimo v taki realnosti in ne verjamem, da je kje kakšna država na svetu, ki bi lahko podobno trdila. Ali... Morda kakšna Norveška ali pa Švica, morda. In problem te zakonske materije pa je, da Vlada, res je, resnično ureja področje na katerega opozarja Računsko sodišče iz mnenja iz leta 2009, na katerega je opozarjal tudi nenazadnje SDS minister za kulturo, doktor Vasko Simoniti, tudi ob dejstvu, da so vse vlade do sedaj, leve ali desne, izplačevale takšne pokojnine, dodatne pokojnine, dodatne za kulturnike na področju vrhunskosti oziroma vrhunskih dosežkov, vendar ni pa bilo političnega momenta, da bi takšen zakon, kot ga zdaj predlaga Golobova vlada oziroma ministrica za kulturo doktorica Asta Vrečko, ko obenem dviguje obvezni zdravstveni prispevek za vse upokojence, za vse, ko je govorila, da ga bo ukinila, pa ga zdaj dviguje z marcem, in ga morajo plačevati vsi. Prej 5 procentov, se mi zdi, da ni plačevalo prispevkov in to najbrž niso bili bogati upokojenci, ampak tisti iz dna, govorim iz dna v finančnem smislu. Ob tem, ko vlada Roberta Goloba s 1. julijem 1 odstotek neto pokojnin odščipne vsakemu upokojencu ali ima 350 evrov penzije ali ima 750 evrov penzije ali pa 3 tisoč evrov penzije. In ob tem momentu, ko je Vlada Roberta Goloba z Zakonom o izvrševanju proračuna dodala 5 borih evrov k letnemu dodatku za celo leto upokojencem z najnižjimi pokojninami, in ko ta ista Vlada predlaga tak zakon, je to zelo, zelo narobe. Zelo narobe. Še pred sprejemom pokojninske reforme, pred sprejemom pokojninske reforme, ki morda bo morda ne bo, pred ureditvijo dolgotrajne oskrbe. Edina reforma, ki pravzaprav ni bila reforma, je bila povišica bruto bruto plač v javnem sektorju za 190 tisoč javnih uslužbencev. Kaj pa upokojenci, spoštovana vladna koalicija oziroma Vlada? Ja upokojenci, ki so doprinesli tako levi kot desni kot levi kot desni ali pa nazorsko pluralni ali pa sredinski. Vseeno, liberalci, konservativci, ultra levičarji, ultra desničarji, ni pomembno, pa so bili uslišani oziroma jih vlada nagrajuje zdaj s sistemskim zakonom na področju kulture, ne na vseh področjih, ne na področju, ne na področju znanosti, ne na področju morda gospodarske vrhunskosti ali pa drugih področij, ki bi si po tem takem lahko tudi zaslužili maksimalne pokojnine, ki so določene s sklepom ZPIZ za vsako leto posebej, oni gredo na elito, kulturno elito, manjšino, peščico bi rekla Levica, zelo majhno peščico. Za katero ceno, se sprašujem? Za kakšno ceno, se sprašujem? Najbrž ne za ceno upoštevanja računskega sodišča, kajti če bi to držalo, Svetlana Makarovič nikoli ne bi prejela finančnega vračila iz leta 2000, sploh ob tem, ko je Računsko sodišče to razglasilo za protizakonito. In smo imeli mnogo sej na Odboru za kulturo, tudi Nova Slovenija, ki vodi KNJF, tudi tam se je razpravljalo o tem, ampak Vlada je vedno trdila, da je delovala prav, da je ravnala prav. In takrat je Računsko sodišče takole zamahnila proti Računskemu sodišču, sedaj pa je tista podlaga Računsko sodišče, ki je opozorilo, da je potrebno te pokojnine sistemsko urediti. In še enkrat, lahko se strinjamo, da je potrebno to urediti, ampak še enkrat, ob Vladi, ki povprečnemu državljanu, ki ima starostne pokojnine, povprečno govorim, okoli 950 evrov, za leto 2024 nalaga 10 evrov več davka na dolgotrajno oskrbo, nalaga vsaj 3 evre mesečnega dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, kar nanese 36 evrov na leto, in mu daje teh 5 evrov dodatka na leto, govorim za leto 2025, obenem pa, ko upokojenci, pa so to lahko politiki ali pa apolitiki, protestirajo zaradi nižjih pokojnin, pravi, da ti politizirajo in so satelit največje opozicijske stranke, pa se borijo za pravice upokojencev leve, desne, sredinske. Hkrati pa je njen primarni cilj zagotoviti ta zakon, da začne veljati, krši Poslovnik Državnega zbora in to ne Vlada, to pa je res, ampak predsednica Državnega zbora eklatantno, da se čim prej pobuda za posvetovalni referendum umakne, da se umakne z mize, kjer bi ljudi vprašali na posvetovalnem referendumu, ali menite, da si vrhunski umetniki, ki so prejemniki Prešernovih nagrad, nagrad Prešernovega sklada, nagrad ki jih dobijo na podlagi zakona o odlikovanju, ki jih podeljuje predsednica države in še ob tem morajo dosegati en pogoj iz priloge ena, kjer je spisek več kot 20 nagrad in ene ali ene od visokih mednarodnih priznanj, zaslužijo v letu 2025, tisti, ki bodo vložili vlogo v letu 2024, 3 tisoč 55 evrov pokojnine? 3055 evrov neto pokojnine, za Prešernove nagrajence, govorim, ali pa pol manj, torej najmanj 1520 evrov pokojnine za tiste, ki so nagrajenci Prešernovega sklada ali pa nagrajenci po Zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije in mislim, da bi bil večinski odgovor teh upokojencev, morda tudi drugih aktivnih državljanov, velik ne, ker vlada z večino poslancev, 53 jih imate, ne zmore pripraviti reform, ki jih ta država potrebuje, govorim sedaj o pokojninski reformi. Zmore pa imeti politično voljo in moč, da ta zakon, ki ga danes obravnavamo, čim hitreje izpelje in realizira. Žal taka vlada v mojih očeh ni iskrena in zgolj zasleduje parcialne interese te kulturne elite, ki jo bo lahko nagovarjala ali pred volitvami ali pa kdaj, ko bo čas primeren za nagovarjanje teh. Jaz sem se nedavno pogovarjal in je tudi rekel, da ga lahko javno omenim, ga bom s Prešernovim nagrajencem, ki prihaja iz Škofje Loke, to je gospod Gvardjančič, vrhunski akademski slikar. In sem mu rekel, veš, ko je rekel, da ga lahko tikam, je rekel, jaz nisem politik, tudi nisem nikoli se razglašal za politika, ampak ali misliš, da je mene Asta Vrečko enkrat vprašala, kaj si mislim o teh pokojninah, pa je Prešernov nagrajenec, torej tudi on bo lahko dobil 3 tisoč 55 evrov mesečne pokojnine. Dejal je, da je to podlo. On je bil zaposlen kot večina ljudi, plačeval je prispevke v državi, plačeval si je za svojo pokojnino in je bila prigarana, hkrati pa je bil tako izjemen, da je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo dve leti nazaj in najbrž, če bi še koga vprašal, bi podobno razmišljal. S tem zakonom, spoštovana vladna koalicija, kajti zdaj je to vse v rokah Državnega zbora, ne več Vlade, boste sporočali tem 640 plus tisoč upokojencem, da se borite za peščico, da ste za blaginjo peščice in ne večine. In še enkrat, če bi bile razmere v letu 2025 drugačne, da bi upokojenci pridobili višje neto pokojnine, da bi bila urejena dolgotrajna oskrba, da bi bili urejeni statusi, morda tudi drugih spektrov, ali so to kmečke pokojnine, vdovske pokojnine in tako naprej in bi bile v skladu z načeli socialne države in da z načeli, da upokojenci živijo sebi primerno vredno življenje, potem bi lahko ta zakon tudi opozicijska stranka morda s stisnjenimi zobmi, podprla ali pa se vzdržali. Ampak ob teh razmerah, spoštovani, ki sem jih prej naštel, je pa to abotno, uporabil to besedo, abotno. Vi ste v zakonu, spoštovani, zapisali primerjalno, da se tudi v drugih državah poslužujejo takih dodatkov. To drži, edino šel sem kar sam gledati v zgodovino tudi obravnave tega zakona, ki se pravzaprav vleče že od leta 1990, veliko ministrov za kulturo si je polomilo zobe, ko je to predlagala, nenazadnje tudi zdaj državni svetnik, bivši minister za kulturo, gospod Školč, ki je kritik tega zakona, pa je liberalni minister, bil je minister za kulturo LDS, pa je nasprotnik tega zakona, je lepo povedal tudi v obrazložitvi pred božičnimi prazniki na nujni seji Državnega sveta. In izpostaviti je tukaj potrebno, da je že zdaj za te vrhunske umetnike uveljavljena tako imenovana republiška priznavalnina, to je denar, ki ga Republika Slovenija da upokojencem in je enaka razliki med zneskom, ki je določen vsako leto znova in višino predlagateljev, torej tega kulturnika izplačevane pokojnine. To pomeni, kaj že zdaj velja, to že zdaj velja, da tisti, ki je vrhunski umetnik, pa so kriteriji mnogo, mnogo ohlapnejši, kot ti, ki bi zahtevali maksimalni cenzus, ki ga postavljate s tem zakonom, na primer, da ima kulturnik, ki je bil samozaposlen v kulturi in je prejemal minimalne prispevke s strani države, morda celo, torej ni vplačal centa, centa v pokojninsko blagajno, je upravičen že sedaj, od januarja 2024 je ta podatek do 1108 evrov. 1108 evrov lahko dobijo tisti, ki zaprosijo za to republiško priznavalnino, in ta priznavalnina je 220 evrov višja od povprečne pokojnine zajamčene za 40 let delovne dobe, govorim o podatkih ZPIZ. Lahko sicer vsak interpretira po svoje, nekje je povprečna pokojnina, tudi ovrednotena, 1050 evrov, ampak vseeno, torej nad povprečno pokojnino navadnega upokojenca v Republiki Sloveniji in to so že sedaj tudi vsi ti, ki jih s tem zakonom zajemate, upravičeni do te pokojnine, kljub temu, da niso plačali nula evra v pokojninsko blagajno. Zdaj pa s tem zakonom potem seveda to, priznanina jim bo odšteta, ne bo možno je uveljavljati, ampak bo vsak, ki je prejel Prešernovo nagrado upravičen oziroma jo bo dobil izplačano na račun za leto 2024, če bo zanjo zaprosil v tem letu v višini 3055 evrov in ne več v višini 2625 evrov, kot ste zapisali v osnutku zakona, ker ste se referirali na leto 2023. V letu 2025 glede na kazalce BDP in vse druge kazalce, to bo ZPIZ določil aprila letošnjega leta, jaz napovedujem, da bo ta vrednost skočila na 3300 evrov pokojnine za Prešernovega nagrajenca in recimo, približno polovico manj za nagrajence Prešernovega sklada ali pa prejemnikov drugih nagrad iz teh segmentov.

In če grem na mednarodno primerjavo. Edina država, ki res izplačuje podobno kot bi to zdaj nameravala z zakonom urediti za področje kulture Slovenije je Finska. In Finska ima zelo jasne kriterije. Bolj jasne kot mi, kjer se pravzaprav lahko vsak prijavi, vsak upokojenec, ki je deloval na področju kulture, kjer komisijo ovrednoti, neodvisna komisija, ali je upravičen do teh vrednosti? In ne boste verjeli, tam je maksimalna pokojnina v letu 2024 ovrednotena na 3204 evre, kar je, bi temu rekli, 155 evrov več kot v Republiki Sloveniji. Okej, ampak ko pogledamo pokojnine na Finskem in pogledamo številke, so po teh kvartalih največji delež upokojencev prejema med 1250 in 1500 evrov pokojnine, povprečna pokojnina na Finskem je 1977 evrov, 1000 evrov več kot v Republiki Sloveniji. Zdaj, veste zakaj sem navajal te številke. In spoštovani, tukaj, apel na vladno koalicijo, predvsem na stranko Gibanje svoboda, ki ima večino glasov, ne popustiti manjšinski stranki Levice, ki je zdaj, vzela si res čas, eno leto, da je ta zakon zapisala, ki ga potem ne bo mogla nobena vlada pravzaprav anulirati, kajti bi bilo skoraj protiustavno, ker ne moreš zmanjševati pravic, vsaj tako naj bi veljalo, razen če res niso drastične razmere, kot so bile leta 2013, ZUJF govorim, in bo ta zakon obveljal. Ta zakon bo tak obveljal. Čeprav se zdaj uporablja, res je, to drži, spoštovani državni sekretar, še določbe iz prejšnjega režima s 1974 pravzaprav nekateri členi, in je tukaj težko delo za Vlado, da ovrednoti po kriterijih in zagotovo so pritožbe tudi na razna sodišča in se ti postopki vlečejo. Ampak vi s tem zakonom tudi vsem tem, teh 27 vlog, jim boste podelili po tem zakonu te pokojnine, čeprav sicer v zmanjšani vrednosti glede na pokojnino, ki je bila takrat ovrednotena kot maksimalno, ko so zaprosili to vlogo, to drži, ampak vseeno to je retroaktivno, žal tako je in ni fer, tudi s tega vidika tega zakona ni moč podpreti, pa tudi, če bi bil zagovornik teh visokih pokojnin. In spoštovani in s tem zaključujem ta uvod, glejte, zdaj je zadnja priložnost na tem odboru in potem tudi na seji Državnega zbora, da nismo politikantski, kot je bil leta 2011 gospod Peter Vilfan, ki je bil prvi podpisani pod Zakon o dodatkih na področju športa, ko je pravzaprav sam sebi namenil potem te visoke pokojnine. Mislim, da tukaj bi se moral vsaj gospod vzdržati pri glasovanju, ampak je bil predlagatelj tega zakona. Pa naj ne bo pomote, bom direkten, SDS takrat ni bila proti zakonu, se je vzdržala in bi se vzdržala tudi sedaj, če bi bile razmere ugodne za preostalih 99,9 procentov upokojencev pa niso. Zato tega zakona ne bomo podprli in napovedujem, da bomo v Poslanski skupini SDS in v naši stranki naredili vse po veljavni Ustavi in zakonodaji, da ta zakon ne bo sprejet in ne bo začel veljati. Hvala lepa.