Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem sodelujočim na tej nujni seji Odbora za kulturo.

Jaz bi kar nadaljeval tam, kjer je predstavnik Državnega sveta končal. Državni svet poziva Vlado, da pripravi sistemsko za vsa področja primerljivo. Ta predlog zakona lih ravno to počne. 33 let oziroma zdaj bo že kmalu 34 let, velja še, plus 16 let prejšnje države, se pravi 50, več kot 50 let bo zdaj, velja že zakon o izjemnih pokojninah. Računsko sodišče je leta 2009 ugotovilo, da ta ureditev ni ustrezna, in da je potrebno pripraviti nove zakone, ki bodo transparentno in jasno določili kriterije po katerih se podeljuje najvišjo, dejansko najvišje pokojnine v tej državi. Na področju športa so to naredili v letu 2017. Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu končno pripravilo tudi za področje kulture, tako da tu, če sledimo predlogu Državnega sveta, dejansko mi temu sledimo.

Kar se tiče vsebinsko, kar je bilo, kar so glavni očitki. Tukaj gre za dodatek, ki bo lahko nekomu, ki je dosegel najvišje dosežke na področju umetnosti v tej državi, omogočila da bo prejemnik skupno najvišjo možno odmerjeno pokojnino, zato smo postavili tak sistem, da se bo postavila, da se bo upoštevalo, ugotavljalo koliko je, koliko prejema pokojnino v tistem trenutku, ko vloži predlog za določitev dodatka in se doda k tej razliki, k tej osnovi doda ta razlika, da postane prejemnik te najvišje pokojnine in to je v bistvu enako, kot velja po sedaj veljavnem zakonu, kjer so se tudi v tem in v prejšnjem mandatu že podeljevale te izjemne pokojnine, ne glede na to kakšno višino odmerjene pokojnine je ta posameznik imel. Dodali pa smo, da določene nagrade, se pravi, lahko dobi 50 procentov razlike med svojo pokojnino in najvišjo, ker so tudi, ker smo s tem tudi rangirali tistim, ki so res najvišje, veda življenjska, Prešernova nagrada, da se samo dve na leto podeljuje in ostale potem, ki so manj hierarhično nižje. Tudi Zakon o dodatku pokojnine za delo in izjemne dosežke na področju športa rangira, ne dodaja sem enako. Imajo pa oni drugačen sistem, zato ker imajo, ker je lažje merljiv tudi zaradi določenih odličij, ki se na tekmovanjih lahko pridobi. Zdaj, eden od očitkov, ki se stalno ponavlja v tem zdaj že dolgem zakonodajnem postopku je to, da priloga 1, ki določa te dodatne nagrade, ki so pogoj za skupaj s to nagrado Prešernovega sklada za 50 procentno razliko. Tukaj gre za to, da smo tudi mi izhajali iz stanja na, lahko rečemo temu terenu oziroma odraz dogajanja na področju umetnosti, kjer je na določenih področjih umetnosti teh nagrad skozi zgodovino, so se bolj vzpostavile in se dolgotrajno že neko zgodovino, tradicijo podeljujejo, na določenih področjih pa ne, in zaradi tega mogoče na prvi pogled deluje neko nesorazmerje. So pa na njej tudi določene nagrade, ki jih podeljuje stanovska društva, tako da so tudi to neka določena področja umetnosti se je to tudi dodalo. Očitek je tudi, da so uvrščena sedaj tudi, tudi, da imajo pravico tudi tisti, ki prejme državno odlikovanje, se pravi, predsednika države ali pa predsednica države za področje umetnosti. Ampak to predvsem zaradi tega, ker ne obstajajo določene tradicionalne nagrade na določenih področjih. To imamo tak primer, kjer je bila tudi podeljena tako potovanje, imamo primer za področje stripa, Miki Muster je dobil leta 2014, popularna glasba, ki tudi nima svojih nagrad takih, vsaj takih, da bi bila primerljiva z ostalimi nagradami, ki so v prilogi 1, So tudi 2. 24 dobili Laibach, Pankrti, Kameleoni na primer. Tako da tudi s tem dopolnjujemo ta manko lahko.

Zdaj, očitek je bil še glede finančnih posledic, da niso jasne. Tudi dejansko mi ne moremo vedeti v naprej, koliko bo novih vlog prišlo. Vemo, koliko bo lahko potencialnih vnaprej, ker se omejeno število nagrad je teh Prešernovih. Tako da tukaj vemo koliko jih lahko letno potencialnih novih se pojavi v nekem časovnem obdobju, ker to vedno velja šele takrat, ko dobiš pravico do pokojnine. Se pravi, to tudi če dobiš ti nagrado prej ne moreš uveljavljati te pravice. Tako da to je vse potencialno.

Je pa, dejansko so tudi določene, in to je bilo tudi vprašanje, večkrat tudi določene vloge, ki so bile vložene, pa se jih niso obravnavali zaradi tega, ker so bili pomisleki glede, zaradi, prav zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da to ni primeren način, da se še podeljuje. In zaradi tega smo mi raje pripravili nov zakon, da se te vloge pol čim prej sprocesirajo. Žal se zaradi zakonodajnih, postopka in možnih procesnih pravic, seveda, ki jih imajo vsi vpleteni, postopek malo zavlekel, ampak prepričan sem, da bomo končno prišli do cilja in da te vloge čim prej na ministrstvu sprocesiramo in da ti ljudje, ki so že upokojeni in dejansko dobijo in da imajo še v tem življenju še kaj tudi zato, kar so naredili za našo državo in dejansko kot naš narod tudi dobijo neko finančno zadoščenje.

Trenutno je pri nas takih vlog 27, vendar realno po, če bomo gledali po kriterijih, ki bodo po tem novem zakonu, je tukaj lahko od 10 do 14 bi jih lahko pridobilo, ampak to niso vsi. Potem bi bilo šest, bi dobilo to najvišjo, osem pa to 50 procentno, tako da imamo tukaj... To lahko povem, to je pač neuradno, ker pač niso še procesirane, ne procesirane te vloge, ker ne morejo biti oziroma čakamo, da se zakon sprejme in potem po Zakonu in na podlagi tega smo tudi mi naredili te izračune, ki so del predloga zakona. Hvala.